<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Oksalati v rastlinah</dc:title><dc:creator>Vrankar,	Lori	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šircelj,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Oksalati</dc:subject><dc:subject>kalcij</dc:subject><dc:subject>rafidi</dc:subject><dc:subject>vsebnost oksalatov</dc:subject><dc:subject>zastrupitev</dc:subject><dc:subject>Araceae</dc:subject><dc:description>Oksalati so antinutritivna komponenta hrane. So soli oksalne kisline, ki nastajajo in se akumulirajo v vakuolah posebnih rastlinskih celic, idioblastov. Oksalati se pojavljajo v rastlinah v različnih oblikah. Lahko so v obliki topnih soli, katere tvorijo z Na+, K+ in NH4+ in v obliki netopnih soli s Ca2+, Fe2+ in Mg2+. Najpogosteje jih v rastlini najdemo v obliki kalcijevih oksalatov. Kalcijevi oksalati so vidni kot kristali različnih oblik. V rastlini imajo več različnih funkcij. Če rastlina raste v okolju bogatem s kalcijem, imajo oksalati lahko funkcijo uravnavanja ravni kalcija v rastlini. Oksalati pa lahko služijo tudi kot obrambni mehanizem, saj kristali lahko predstavljajo statične ali pa aktivne obrambne strukture, ki odvračajo žival od paše. Nekatere rastline bogate z oksalati so pomembne pri razstrupljanju okolja z aluminijm in drugimi težkimi kovinami. Vsebnost oksalatov v rastlinah je lahko med 3% in tudi do 80% rastlinine suhe teže. Rastline bogate z oksalati se ponavadi v prehrani ljudi uživajo v manjših porcijah, obstajajo pa tudi kmetijske rastline, ki jih uživamo v večjih količinah, kljub temu, da vsebujejo relativno velike količine oksalatov. To sta predvsem navadna špinača (Spinacia oleracea) in rdeča pesa (Beta vulgaris var. vulgaris). Vsebnost oksalatov v hrani se lahko zniža z nekaterimi načini priprave. V nalogi so predstavljene oblike kristalov, ki jih tvorijo kalcijevi oksalati, vloga oksalatov v rastlinah ter način nastajanja, kmetijske in okrasne rastline bogate z oksalati, ter vpliv oksalatov na zdravje ljudi in živali.</dc:description><dc:publisher>[L. Vrankar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-20 07:17:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120439</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 581.573:581.192:547.461.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 181331</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 29552131</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
