<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Usklajevanje zdravljenja z zdravili na internem oddelku in na oddelku za podaljšano bolnišnično zdravljenje Splošne bolnišnice Ptuj</dc:title><dc:creator>Žagar,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vovk,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Salemović,	Danilo	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravljenje z zdravili</dc:subject><dc:subject>usklajevanje zdravljenja z zdravili</dc:subject><dc:subject>zgodovina zdravljenja</dc:subject><dc:subject>napake pri zdravljenju</dc:subject><dc:subject>neskladja pri zdravljenju</dc:subject><dc:description>Usklajevanje zdravljenja z zdravili je postopek preverjanja skladnosti bolnikove terapije pred sprejemom s terapijo ob sprejemu, prehodu ali odpustu iz bolnišnice, katerega osnovni namen je zmanjšati pogostost napak, povezanih z zdravili. Gre za tristopenjski proces, ki zajema pridobitev čim boljše zgodovine zdravljenja z zdravili in primerjavo s sedanjo terapijo, identifikacijo neskladij, odpravo neskladij ter uskladitev terapije in svetovanje bolniku o zdravilih in terapiji. Z raziskavo smo ţeleli izvesti usklajevanje zdravljenja z zdravili v Splošni bolnišnici Ptuj. Te storitve se v bolnišnici zaenkrat še ne posluţujejo, zato smo si kot začetek zadali izvedbo raziskave na področju usklajevanja zdravljenja z zdravili. S tem smo ugotovili trenutno stanje in ali je storitev v bolnišnici smiselna. Za začetek smo si izbrali dva med seboj zelo različna oddelka, in sicer interni oddelek ter oddelek za podaljšano bolnišnično zdravljenje, saj ţelimo, da so rezultati čim bolj prenosljivi med oddelki. V raziskavo smo vključili 100 naključno izbranih bolnikov iz obeh oddelkov, katerih povprečna starost je bila 80,0 let. Bolniki so skupaj prejemali 878 zdravil, kar je v povprečju 8,8 zdravil na bolnika. Največ zdravil je bilo iz N skupine po ATC klasifikaciji. Neskladje smo zaznali pri 60 (60 %) bolnikih, ga klasificirali, našli rešitev za odpravo in nato predstavili lečečemu zdravniku. Skupaj smo zaznali 151 neskladij, kar predstavlja 1,5 neskladij na bolnika. Najpogostejše ugotovljeno neskladje je bilo neskladje v odmernem intervalu, drugo pa izpuščeno zdravilo. Vsa neskladja smo predstavili lečečim zdravnikom na oddelkih. Preverjali smo, ali je prišlo do sprejetja neskladij in vpisa na temperaturni list. Ti so neskladja upoštevali v 19,9 %, delno pa v 5,3 %. Po končani analizi rezultatov smo lahko potrdili hipoteze, da bo vsaj 1/3 bolnikov imela 1 neskladje, da bo največ neskladij pri zdravilih iz C skupine po ATC klasifikaciji in da bo lečeči zdravnik več neskladij upošteval na oddelku za podaljšano bolnišnično zdravljenje. Ovrgli smo hipotezo, da bo več neskladij na oddelku za podaljšano bolnišnično zdravljenje. Kljub temu, da bolniki na oddelek za podaljšano bolnišnično zdravljenje prihajajo iz različnih oddelkov in ustanov ter da zdravila na internem oddelku občasno pregleduje farmacevt specialist, je na internem oddelku več neskladij. Kljub relativno majhnemu odstotku sprejetih neskladij (19,9 % sprejetih in 5,3 % delno sprejetih), menimo, da je proces usklajevanja zdravljenja z zdravili koristen, saj ima velik odstotek bolnikov prisotno vsaj eno neskladje. V raziskavi smo storitev usklajevanja izvedli le ob sprejemu, smiselno pa bi jo bilo narediti tudi ob odpustu oz. ob premestitvah med oddelki ali ustanovami. </dc:description><dc:publisher>[M. Žagar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2020-09-18 13:05:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120365</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615: 616-085(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4470129</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
