<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Napoved sil vročega valjanja debelih plošč jekla S960QL</dc:title><dc:creator>Bernik,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fajfar,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Klančnik,	Grega	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>jeklo</dc:subject><dc:subject>HSLA</dc:subject><dc:subject>S960QL</dc:subject><dc:subject>vroče valjanje</dc:subject><dc:subject>sila valjanja</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je iz rezultatov enostopenjskih tlačnih preizkusov izrisati krivulje tečenja in primerjati napetosti, ki smo jih izračunali iz tlačnih preizkusov, z napetostmi, izračunanimi iz sil in dolžin preoblikovalne cone iz realnega procesa plastične predelave na valjalnem stroju za valjanje debele pločevine. Cilj je tudi primerjati napovedane, sile po Simsu, z izmerjenimi silami na samem ogrodju z uporabo temperaturnega modela valjanca. 
V teoretičnem delu je opisano preiskovano jeklo S960QL poleg splošnega opisa visokotrdnostnih malo-legiranih jekel in njihovih značilnih lastnosti s poudarkom na plastični predelavi (vroče valjanje) z vsemi potrebnimi pripadajočimi enačbami.
V okviru eksperimentalnega dela smo na simulatorju termomehanskih metalurških stanj Gleeble 1500D izvedli enostopenjske tlačne preizkuse v vročem ter dobljene surove podatke obdelali in izrisali krivulje tečenja. Iz krivulj tečenja smo določili koeficiente za  modelsko napoved sil po Hansel-Spittelovi enačbi, za kar pa smo morali narediti tudi enostaven temperaturni model valjanca za napoved povprečne temperature preoblikovanca ob danem času valjanja in dodatno oceniti ohlajevalno krivuljo z uporabo krivulj tečenja ob znani povprečni napetosti doseženi na ogrodju. Naredili smo tudi primerjavo izračunanih ter ocenjenih temperatur s pomočjo krivulj tečenja z izmerjenimi (s pirometrom) iz realnega procesa vročega valjanja. Za primerjavo povprečnih napetosti smo izvedli modelsko napoved po Simsu za specifičen realen proces z uporabo temperaturnega modela valjanca in potrdili izjemen pomen pravilno ovrednotenih temperatur za dobro ujemanje med napovedjo in industrijskim testom. 
Zaradi relativno blagih redukcij v delu grobega valjanja se izkaže, da je najboljše ujemanje med napovedanimi in izmerjenimi sila v primeru odčitavanja temperatur iz krivulj tečenja, preko znanih vrednosti logaritemske deformacije in povprečne napetosti (dobljeno iz valjalnega stroja). V primeru večjih redukcij na posamezen prevlek pa pričakujemo boljše ujemanje izmerjenih in napovedanih sil z uporabo modelske napovedi temperatur na račun povečanja globine penetracije deformacije in zajem področja z višjimi temperaturami, kot je podhlajena površina.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-18 09:00:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120356</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 75540</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 33502979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
