Dante Alighieri v slovenski poezijiŠušteršič, Nika (Avtor) Pavlič, Darja (Mentor) Dante AlighieriBožanska komedijapoezijaFrance PrešerenBeatriceDantejeva poezija je bila pomembna za vrsto evropskih kultur, zato se je za njeno preučevanje razvila posebna veda: dantologija. Za očeta slovenske dantologije imenujemo Matija Čopa, ki je v 18. stoletju programsko usmerjal nastajanje prevodov, verjetno pa je bil ravno on tisti, ki je ep predstavil Francetu Prešernu. Slednji se je v svojem opusu po njem tudi zgledoval, najočitnejši vpliv lahko opazimo v Krstu pri Savici. Če je bilo prevajanje epa sprva vezano na posamezne odlomke, pa smo leta 1878 že dobili celoten prevod Jovana Vesela Koseskega. Sledili so mu še Oton Župančič, Jože Debevc, Tine Debeljak, Alojz Gradnik, Ciril Zlobec, ki prevede tudi zbirko Novo življenje, in Andrej Capuder. Najobsežnejše delo na področju slovenske dantologije je monografija Stanka Lebna Problem Dantejeve Beatrice, v kateri obravnava problem njenega razumevanja. Neumrljivost Dantejevih verzov pesniki dokazujejo še danes, primer tega je prvi slovenski ep Borisa A. Novaka Vrata nepovrata, v katerem najdemo tako formalne kot tudi vsebinske povezave z Božansko komedijo.[N. Šušteršič]20202020-09-18 08:15:32Diplomsko delo/naloga120310UDK: 821.163.6-1.09VisID: 460774COBISS_ID: 31268099sl