Trening pomoči pri matematiki za prvošolca s sopojavnimi motnjamiKoren, Lea (Avtor) Kavkler, Marija (Mentor) sopojavnost govorno-jezikovnih motenjUčne težave se pri učencih enako pogosto kot samostojno pojavljajo v kombinaciji, tako da se med seboj prekrivajo oziroma sopojavljajo. Takšen specifični kognitivni profil pomeni težje prepoznavanje in s tem tudi dolgotrajnejše ter kompleksnejše zmanjševanje težav. Kadar učenci izhajajo iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine, pogosto ne prejmejo dovolj ustreznih, zgodnjih izkušenj za usvajanje temeljnih spretnosti in znanj. Zato za zmanjševanje učnih težav potrebujejo zgodnjo učinkovito, intenzivno obravnavo, celostno vezano na vsa področja posebnih potreb. V teoretičnem delu smo predstavili pomen inkluzivne obravnave in sistemskega pristopa. Predstavili smo temeljne matematične spretnosti ter opredelili sopojavnost, vezano na govorno-jezikovne motnje, učne težave pri matematiki ter na manj spodbudno okolje zaradi revščine. Predstavili smo strategije dela z učenci s sopojavnimi motnjami ter nabor učinkovitih treningov tujih avtorjev. Naš osrednji cilj raziskave, v empiričnem delu, je bil ugotoviti, kako načrtovati, izvesti in evalvirati trening pomoči za učenca. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop. Izvedli smo študijo primera z učencem prvega razreda osnovne šole, pri katerem so se sopojavljali govorno-jezikovne motnje, učne težave pri matematiki ter manj spodbudno okolje zaradi revščine. V celotnem procesu so timsko sodelovali specialna pedagoginja, učiteljica in starši učenca. Ker je bil v raziskavo vključen učenec iz manj spodbudnega okolja, smo pred raziskavo pripravili tudi priročnik Matematika v domačem okolju z nasveti in konkretnimi usmeritvami za starše učenca. Poleg tega je specialna pedagoginja med treningom z učiteljico sodelovala pri načrtovanju, izvedbi in evalvaciji dela v razredu. Trening je obsegal oseminštirideset tridesetminutnih individualnih srečanj v dvanajstih tednih (štirikrat tedensko). Na osnovi učenčevih posebnih potreb smo določili področja dejavnosti, s katerimi smo razvijali spretnosti: količinske in številske predstave, strategije štetja, računske operacije, matematični jezik, grafomotoriko in vidno-motorično koordinacijo ter pozornost in koncentracijo. Pred začetkom treninga in po njem smo izvedli diagnostično ocenjevanje učenčevega znanja in spretnosti s pomočjo treh preizkusov, opazovanja ter nestrukturiranega pogovora z učiteljico in starši. Po koncu intenzivnega treninga je bil pri učencu opazen napredek na vseh v obravnavo vključenih področjih. Učenec je razvil številske predstave in strategije štetja, uspešno uporabljal računski operaciji seštevanja in odštevanja pri reševanju življenjskih besedilnih nalog ter ob tem usvojil tudi matematični jezik. Izboljšal je grafomotoriko in vidno-motorično koordinacijo, napredek pa je bil opazen tudi na področju pozornosti in koncentracije pri delu. Vsi sodelujoči so poleg napredka na omenjenih področjih izpostavili tudi učenčev spremenjen, bolj pozitiven odnos do matematike in do šolskega dela.20202020-09-18 07:20:17Magistrsko delo/naloga120301COBISS_ID: 28755203sl