Dejavnost opraševalcev na črnem ribezu, jagodnjaku in ameriški borovniciPibernik, Mojca (Avtor) Virant Doberlet, Meta (Mentor) Bevk, Danilo (Komentor) opraševanjeopraševalcidivji opraševalcimedonosna čebelačmrljičebele samotarkečrni ribezjagodnjakameriška borovnicaNamen naloge je bil raziskati pomen medonosne čebele in divjih opraševalcev za črni ribez (Ribes nigrum), jagodnjak (Fragaria x ananassa) in ameriško borovnico (Vaccinium corymbosum). Zanimali so nas njihova pestrost, dnevna in sezonska dejavnost, vpliv vremena ter primerjava frekvence obiska cvetov medonosne čebele in čmrljev. Opazovanje je potekalo v letih 2017 in 2018 v Poskusnem nasadu Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Na vseh treh rastlinah je prevladovala medonosna čebela, na črnem ribezu in ameriški borovnici so velik delež predstavljali čmrlji, jagodnjak pa je bil priljubljena paša za čebele samotarke in muhe trepetavke. Ostali opraševalci so se pojavljali redkeje. Medonosna čebela in muhe trepetavke so bile najaktivnejše v osrednjem delu dneva, medtem ko so bili čmrlji najdejavnejši v jutranjih in večernih urah, z izjemo hladnejših dni. Takrat so tudi čmrlji višek svoje dejavnosti dosegli v osrednjem delu dneva. Opraševalci so se razlikovali tudi v frekvenci obiskovanja cvetov. Največjo frekvenco obiska cvetov so imeli čmrlji, ki so v enakem času obiskali tudi do trikrat več cvetov kot medonosna čebela. Najdlje časa so se na cvetovih zadrževale čebele samotarke. Pri oceni pomena opraševalcev je tako potrebno upoštevati tudi njihovo učinkovitost. Razlike med opraševalci kažejo na velik pomen pestrosti opraševalcev za zagotovitev zanesljivega opraševanja v kmetijstvu.20202020-09-18 07:17:20Magistrsko delo/naloga120298VisID: 180861COBISS_ID: 33883907sl