<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Tehnološka in dohodkovna primerjava konvencionalne in ekološke pridelave navadne pšenice (Triticum aestivum L. spp. aestivum)</dc:title><dc:creator>Sukič,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocjan Ačko,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Udovč,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>konvencionalna pridelava</dc:subject><dc:subject>ekološka pridelava</dc:subject><dc:subject>tehnologija</dc:subject><dc:subject>navadna pšenica</dc:subject><dc:subject>Triticum aestivum</dc:subject><dc:subject>strošek</dc:subject><dc:subject>dohodek</dc:subject><dc:description>Pšenica (Triticum ssp.) je žito, ki spada v botanično družino trav (Poaceae) in je najpomembnejša prehranska poljščina. Prideluje se lahko na konvencionalni ali ekološki način. Glavna razlika med načinoma pridelave je v uporabi sredstev za varstvo rastlin in tehnologiji pridelave. Razlike v tehnologiji pridelave pšenice temeljijo na standardih ekološkega kmetijstva in zakonski prepovedi uporabe sintetičnih mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Primerjali smo dve kmetiji z ekološko pridelavo in dve s konvencionalno pridelavo. Pri kmetijah s konvencionalno pridelavo je bilo ugotovljeno manjše vključevanje metuljnic v kolobar. Zaradi določenih razlik v tehnologiji pridelave pšenice prihaja do različnih stroškov in prihodkov. K prihodkom smo vključili še neposredna plačila in plačila iz programa razvoja podeželja. Rezultati nakazujejo, da so pri konvencionalni pridelavi 167 €/ha (19 %) večji stroški v primerjavi z ekološko pridelavo. Pokritje stroškov s pridelkom v konvencionalni pridelavi znaša 126 €/ha (12 %), v ekološkem načinu pa je pokritje 69 €/ha (8,8 %). Ob vključitvi prihodkov iz neposrednih plačil in plačil iz programa razvoja podeželja je zaslužek pri konvencionalni pridelavi 749 €/ha in pri ekološki pridelavi 967 €/ha. V oba načina pridelave je vloženo enako ur dela. Kmetije s težjimi pogoji dela imajo pri konvencionalni pridelavi 29 €/ha (3,2 %) večje stroške kot kmetije z lažjimi pogoji dela. Enako je pri ekološki pridelavi, le da je tam razlika večja 300 €/ha (34 %), obenem zaradi različnega načina gnojenja. Zaslužek kmetij s konvencionalno pridelavo pšenice z lažjimi pogoji kmetovanja dosega dobiček v vrednosti 791 €/ha, kmetija s težjimi pogoji kmetovanja pa 707 €/ha. Razlika je 10,5 % (84 €/ha). Kmetije z ekološko pridelavo pšenice z lažjimi pogoji dela dosegajo za  1 % (10 €/ha) večji dobiček v primerjavi s kmetijami, ki ležijo na območju s težjimi pogoji dela.</dc:description><dc:publisher>[J. Sukič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-18 07:16:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120289</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 633.11:63.147:631.16:658.155(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 180852</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 30205955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
