<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv vlage na kemijsko stabilnost omeprazola v kapsulah z zakasnelim sproščanjem</dc:title><dc:creator>Smodiš,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Časar,	Zdenko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>omeprazol</dc:subject><dc:subject>kemijska stabilnost</dc:subject><dc:subject>napovedovanje stabilnosti</dc:subject><dc:subject>validacija</dc:subject><dc:description>Prisotnost vlage v trdnih farmacevtskih oblikah vpliva na številne kemijske, fizikalne in mikrobiološke lastnosti, kar lahko vpliva na učinkovitost, varnost in kakovost farmacevtske oblike. Omeprazol je fizikalno in kemijsko nestabilen ter tako občutljiv na številne dejavnike, kot so vlaga, povišana temperatura, kislo okolje, UV svetloba, soli in kovinski ioni. V magistrski nalogi smo preverjali vpliv vlage in temperature na kemijsko stabilnost omeprazola v kapsulah z zakasnelim sproščanjem. Preverili smo možnost napovedovanja stabilnosti s pomočjo podatkov, pridobljenih pri povišani temperaturi in/ali relativni vlažnosti. Preučili smo, kako vsebnost vode in čas izpostavljenosti stresnim pogojem vplivata na porast razkrojnih produktov. Kot glavne parametre stabilnosti smo določali vsebnost vode, vodno aktivnost ter vsoto razkrojnih produktov. Vsebnost vode smo določali s Karl Fischer titracijo, za katero smo najprej razvili ustrezno metodo in jo nato validirali. Določili smo praktične sorpcijske izoterme za vlago, ki opisujejo razmerje med vodno aktivnostjo in ravnotežno količino sorbirane vode. V ta namen smo tudi razvili in validirali metodo za določanje vodne aktivnosti. Iz znane sestave pelet in pridobljenih sorpcijskih izoterm za zdravilno učinkovino in pomožne snovi smo izračunali teoretično sorpcijsko izotermo in jo primerjali z izmerjeno. Opazili smo manjša odstopanja, ki so posledica kompleksnosti farmacevtske oblike. Ugotovili smo, da povečanje količine vlage v farmacevtski obliki vpliva na porast razkrojnih produktov. Iz primerjave različno posušenih kapsul pred pakiranjem v ovojnino smo ugotovili, da je farmacevtska oblika stabilnejša v primeru, ko je začetna vsebnost vode nižja. Pokazali smo, da higroskopnost zdravilne učinkovine vpliva na njeno kemijsko stabilnost v peletah z zakasnelim sproščanjem, pakiranih v trde želatinaste kapsule. Napovedovanje stabilnosti smo izvedli s pomočjo izračuna, ki temelji na prilagojeni Arrheniusovi enačbi s členom za vlago, prepustnosti ovojnine za vlago in sorpcijsko-desorpcijskega prenosa vlage med komponentami v ovojnini.</dc:description><dc:publisher>[D. Smodiš]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2020-09-17 13:18:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120279</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 661.12:615.45(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4646513</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
