Načelo suverenosti držav in razlaga mednarodnih pogodb v praksi Meddržavnega sodiščaKljajič, Rok (Avtor) Sancin, Vasilka (Mentor) pravo mednarodnih pogodbMeddržavno sodiščerazlaga mednarodnih pogodbnačelo suverenostisuverenostDunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodbV magistrskem diplomskem delu obravnavam sodno prakso Meddržavnega sodišča skozi prizmo načela suverenosti. Ker so vse države suverene, nad nobeno državo ni avtoritete, ki bi ji lahko enostransko odrejala pravne dolžnosti in tako posegala v njeno suverenost. Posledično načelo suverenosti zahteva, da državo vežejo zgolj pravne norme, v katere posamezna država privoli. Na področju formalnih pravnih virov se načelo suverenosti najbolje odraža pri mednarodnih pogodbah, saj temeljijo na soglasju držav pogodbenic. Ker mora sodnik, če želi uporabiti mednarodno pogodbo v konkretnem primeru, najprej ugotoviti pomen pravnih pravil v mednarodnih pogodbah, se poraja vprašanje, kateri pomen je tisti, ki je skladen z načelom suverenosti. Upoštevaje načelo suverenosti, mora sodnik ubrati subjektivistični način razlage in dati pogodbam pomen, katerega so hotele dati pogodbi države pogodbenice, saj so le v tega države privolile. Analiza sodne prakse Meddržavnega sodišča je pokazala, da sodišče na deklaratorni ravni sicer sprejema subjektivistično razlago, vendar večkrat od nje tudi odstopi, kar je v določeni meri posledica običajno pravnih pravil razlage mednarodnih pogodb, kodificiranih v Dunajski konvenciji o pravu mednarodnih pogodb.[R. Kljajič]20202020-09-17 09:00:02Magistrsko delo/naloga120221UDK: 341.645.2(043.2)VisID: 94276COBISS_ID: 28713731sl