Dinamika trga zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 v SlovenijiBreskvar, Tina (Avtor) Locatelli, Igor (Mentor) Janžič, Andrej (Komentor) dinamika trga regulirane cene dejanske cene tržni deleži sladkorna bolezen tipa 2Sladkorna bolezen je eden izmed največjih svetovnih zdravstvenih problemov, njena prevalenca v svetovnem merilu pa znaša slabih 10 %. V Sloveniji je leta 2015 zdravila za sladkorno bolezen tipa 2 prejemalo nekaj več kot 105000 ljudi. Istega leta se je tako porabilo kar 28,3 milijona evrov za zdravila ter 16,2 milijona evrov za medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni. Namen našega dela je pregled dinamike trga zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 med leti 2006 in 2017, med katere spadajo metformin, sulfonilsečnine, zaviralci dipeptidil peptidaze 4 (DPP-4), glinidi, analogi glukagonu podobnega peptida 1 (GLP-1), zaviralci kotransporterja natrija in glukoze 2 (SGLT-2), zaviralci glukozidaze α in tiazolindioni.Pri nalogi smo uporabili naslednje podatkovne vire: Centralna baza zdravil, Seznam medsebojno zamenljivih zdravil, Podatke o izdanih zdravilih na recept v breme zdravstvenega zavarovanja in Anonimizirano evidenco Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o izdanih zdravilih na recept. Najprej smo opredelili nabor zdravil, ki so bila predpisovana med leti 2006 in 2017. Slednjim smo izračunali tržne deleže na podlagi predpisanih definiranih dnevnih odmerkov. Regulirane in dejanske cene zdravil smo preračunali na predvideno mesečno porabo ter izračunali verižne indekse obojih cen. Ugotovili smo, da so se med leti 2006 in 2015 sicer v največji meri predpisovale sulfonilsečnine, vendar jih je izpodrival metformin, ki ga kot zdravilo prvega izbora priporočajo tudi slovenske smernice za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2. Med sulfonilsečninami je najbolj naraščalo predpisovanje gliklazida, najverjetneje zaradi njegovih blagodejnih učinkov na srčno-žilni sistem. Zaviralci DPP-4 so postali 3. najbolj predpisovana skupina, verjetno zaradi dobrega varnostnega profila, saj ne povzročajo hipoglikemij. Gliptini so namenjeni specifični populaciji sladkornih bolnikov, zato njihov tržni delež ni bil višji od 5 %. Analogi GLP-1 so predstavljali do 2 % porabe, saj gre za drage peptidne učinkovine, ki zahtevajo subkutano aplikacijo. Zaviralci SGLT-2 pa so najnovejše učinkovine, ki so na trg prišle v letu 2014. Njihov tržni delež je po 1 letu znašal približno 1 %. Pri metforminu, sulfonilsečninah in glinidih so padce cen povzročili predvsem prihodi generičnih zdravil, ki so v celotnem obdobju znižali cene med 40 in 70 %. Pri zaviralcih DPP-4, analogih GLP-1 in zaviralcih SGLT-2 so imeli podoben, a manjši učinek, prihodi novih, podobnih učinkovin oziroma kombinacij, ki so povzročile padce cen med 10-40 %. Dejanske cene so bile v povprečju nižje od reguliranih, in sicer je bilo največje odstopanje pri zaviralcih SGLT-2 (cca. 30 %) ter metforminu in glinidih (slabih 20 %). V primeru metformina je bila cena zdravila odvisna od količine učinkovine v enoti farmacevtske oblike, v primeru gliklazida, glimepirida in repaglinida pa ne. V primeru zdravil, ki vsebujejo kombinacijo metformina in drugih učinkovin iz skupine zaviralcev DPP-4 ali SGLT-2, metformin ni imel vpliva na ceno zdravila. Verižni indeksi cen so pokazali splošno padanje tako reguliranih kot dejanskih cen skupin zdravil iz leta v leto, predvsem zaradi prihodov novih generičnih zdravil, podobnih učinkovin ter določitev skupin medsebojno zamenljivih zdravil. Skupine z nižjimi povprečnimi cenami zdravil so bile, z izjemo zaviralcev DPP-4, v glavnem tudi bolj predpisovane.[T. Breskvar]20182020-09-16 13:21:33Magistrsko delo/naloga120160UDK: 338.5:616.379-008.64(043.3)COBISS_ID: 4645233sl