Pregled in varnost aktivnih sestavin deodorantov in antiperspirantov v kozmetičnih izdelkih, dostopnih na slovenskem tržiščuHriberšek, Anja (Avtor) Sollner Dolenc, Marija (Mentor) deodoranti antiperspiranti potenje aktivne snovi toksikološki profil sestavine izdelkovV modernem času je skrb za higieno ena izmed glavnih človekovih skrbi. Da ne razvijemo neprijetnega telesnega vonja, množično uporabljamo deodorante in antiperspirante. To so izdelki, ki jih uporabljamo vsakodnevno, zato nas je zanimalo, v kolikšni meri so res varni za uporabo. Ker z antiperspiranti zaviramo potenje, smo posebno poglavje v diplomski nalogi posvetili procesu potenja in kako nastaja znoj. Ta je pogoj za razmnoževanje bakterij, ki proizvajajo neprijetni telesni vonj. Deodoranti delujejo na bakterije na koži na več načinov. Lahko povzročijo spremembo pH površine kože, z dišavami prekrijejo neprijetni vonj ali vsebujejo spojine, ki uničijo bakterije. Namen diplomske naloge je bil pregledati in oceniti varnost aktivnih sestavin deodorantov in antiperspirantov, ki so dosegljivi na slovenskem trgu. Pregledali smo 446 različnih izdelkov, ki smo jim izpisali sestavine. Glede na delovanje izdelka ter spol uporabnika, smo jih razvrstili v 4 skupine. Te smo nato razdelili na več podskupin, glede na kozmetično obliko izdelka. Zanimalo nas je, kateri izdelki prevladujejo, zato smo primerjali te skupine med sabo. Ugotovili smo, da je na slovenskem trgu več izdelkov za ženske, med vsemi izdelki pa je največ ženskih antiperspirantov (40 %). Zanimalo nas je tudi, katere so najpogosteje uporabljene aktivne sestavine za posamezne skupine izdelkov. V antiperspirantih je najpogosteje uporabljen aluminijev klorohidrat, medtem ko so pri deodorantih parfum, alkohol, galunovec, citronska kislina, trietil citral in etilheksilglicerol. Za najpogosteje uporabljene aktivne sestavine smo s pomočjo mnenj SCCS in druge strokovne literature ocenili varnost v kozmetičnih izdelkih. Ugotovili smo, da je večina sestavin varna za uporabo v koncentracijah, ki veljajo za kozmetične izdelke ob razumno predvideni uporabi. Vendar pa nekatere sestavine povzročajo pri majhnem deležu uporabnikov draženje ali preobčutljivostne reakcije. Slednje povzročajo trietil citral (v 27 % deodorantov), etilheksilglicerol (v 34 % deodorantov) in cinkov ricinoleat (v 6 % deodorantov). Priporočljivo bi bilo, da je na takšnem izdelku oznaka, ki opozarja potrošnike na možnost neželenih učinkov, vendar to trenutno še ni predpisano za tovrstne izdelke. Ugotovili smo, da je najmanj varen za uporabo triklosan, saj je poznan kot hormonski motilec, hkrati pa ima veliko dermalno absorpcijo. Tega se zavedajo tudi proizvajalci, saj smo ga našli le v majhnem deležu pregledanih izdelkov (1,8 % oziroma 8 izdelkov).[A. Hriberšek]20182020-09-16 11:14:42Diplomsko delo/naloga120149UDK: 665.5:613.4(043.2)COBISS_ID: 4574577sl