<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Seizmični stresni test stavbnega fonda Univerze v Ljubljani</dc:title><dc:creator>Starc,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolšek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Babič,	Anže	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žižmond,	Jure	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>GR</dc:subject><dc:subject>seizmični stresni test</dc:subject><dc:subject>stavbni fond</dc:subject><dc:subject>Univerza v Ljubljani</dc:subject><dc:subject>potresna ranljivost</dc:subject><dc:subject>potresne nevarnost</dc:subject><dc:subject>potresno tveganje</dc:subject><dc:subject>časovno-opredeljen model posledic potresov</dc:subject><dc:subject>N2 metoda</dc:subject><dc:subject/><dc:subject>OpenSees</dc:subject><dc:description>Nezanimanje ljudi in državnih organov za krepitev potresne odpornosti objektov je posledica pomanjkanja lastnih izkušenj s katastrofalnimi naravnimi pojavi. Varljiv je predvsem občutek varnosti v primeru potresov, saj so močni potresi redki, vendar pa je njihov potencial za negativne posledice zelo visok. Da bi med študentkami in študenti vzpostavili nepristransko dojemanje potresnega tveganja, smo izvedli seizmični stresni test stavbnega fonda Univerze v Ljubljani. Podatke za namen raziskave nam je v večji meri zagotovila Univerza v Ljubljani. Dodatne informacij smo pridobili s pregledom stavb in projektne dokumentacije ter na osnovi že opravljenih analiz. Na ta način smo razvili model izpostavljenosti stavbnega fonda ter ga nato dopolnili z modelom potresne nevarnosti, modelom potresne ranljivosti in modelom posledic potresa na stavbe in ljudi. Vse modele smo nato vključili v analizo potresnega tveganja. V okviru magistrske naloge smo razvili parametričen model za oceno potisnih krivulj stavb, kar omogoča oceno potresne ranljivosti stavbe na osnovi nelinearnih dinamičnih analiz poenostavljenega nelinearnega modela stavbe. Rezultati študije kažejo, da je ogroženost človeških življenj na Univerzi v Ljubljani zaradi nevarnosti potresov previsoka. Srednja letna povratna doba za pojav izgube življenja med študenti zaradi potresov znaša le 6 let, kar presega sprejemljivo potresno tveganje za izgubo življenja v primeru posodobljenega stavbnega fonda za faktor 26. Poleg tega so previsoke tudi finančne izgube, saj smo ocenili, da znaša pričakovani letni strošek za odpravo škode na stavbnem fondu 1.040.000 EUR, kar je skoraj četrtina vseh sredstev iz razvojnega stebra za financiranje Univerze v Ljubljani.</dc:description><dc:publisher>[J. Starc]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-16 08:46:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120137</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 624.042.7:725(497.4)(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 140442</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 37776387</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
