<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje študija na daljavo študentov zdravstvene nege med epidemijo covid-19</dc:title><dc:creator>Sedej Knezović,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gogova,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>učenje na daljavo</dc:subject><dc:subject>e-izobraževanje</dc:subject><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>koronavirus</dc:subject><dc:subject>pandemija</dc:subject><dc:subject>študenti zdravstvene nege</dc:subject><dc:description>Uvod: Pomladi leta 2020 je izbruh covida-19 povzročil zaprtje številnih fakultet in jih prisilil, da so izobraževalni proces nadaljevale prek spleta. Za študente zdravstvenih fakultet, ki morajo v okviru študija opraviti tudi praktično usposabljanje na klinikah, lahko ta situacija potencialo privede do še večje obremenjenosti. Obremenjenost se lahko še poveča, če se študentje študiju na daljavo ne morejo prilagoditi. Namen: Z raziskavo želimo ugotoviti, kakšno stopnjo obremenitve so doživljali študenti zdravstvene nege, katera spletna orodja so bila najpogosteje uporabljena za študij na daljavo ter kateri način podajanja študijske snovi je večini študentov najbolj ustrezal. Metode dela: Izvedli smo kvantitativno presečno študijo z neeksperimentalno deskriptivno metodo. Za potrebe raziskave je bil oblikovan anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Obdelava podatkov ankete je potekala na spletni strani EnKlikAnketa z uporabo multitabel, frekvenc in grafov. Rezultati: Vprašalnik je ustrezno izpolnilo 187 študentov zdravstvene nege, starih med 20 in 49 let. Od teh je bilo 163 ženskega in 24 moškega spola. Večina poleg študija ni bila zaposlena, nekaj je bilo zaposlenih prek študentskega servisa in nekaj redno zaposlenih.Večini študentov je največjo obremenitev pred epidemijo in tudi v času epidemije predstavljalo opravljanje študijskih obveznosti. Pri študiju na daljavo so bila največkrat uporabljena spletna orodja Zoom meetings, spletna učilnica Moodle in Cisco Webex, ki so se študentom zdela enostavna za uporabo. Kot najbolj utrezne načine podajanja študijske snovi so izbrali spletno učilnico Moodle, komunikacijo prek e-pošte in spletna predavanja. Na splošno so bili študentje s študijem na daljavo zadovoljni, menijo le, da so se učitelji ter fakultete slabše prilagodili. V času epidemije je večina študentov pogrešala fizično druženje s sošolci in se je z njimi povezovala prek spleta, največkrat v povezavi s študijem. Razprava in zaključek: Odkrili smo, da so študentom tako v času epidemije kot pred epidemijo največjo obremenitev predstavljale študijske obveznosti. S prilagajanjem na uporabo spletnih orodij niso imeli veliko težav, težave so jim povzročali predvsem neenakomerna obremenjenost s študijskimi obveznostmi, slabša prilagodljivost učiteljev in fakultet ter tehnične težave. Najbolj so jim ustrezali načini podajanja študijske snovi, ki so bili vsaj delno vodeni in nadzorovani s strani učiteljev. Študentje so mnenja, da so v času epidemije dosegli predvideno znanje.</dc:description><dc:publisher>[M. Sedej Knezović]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-16 07:46:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120120</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 100351</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 28476163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
