<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Globalne emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva, gozdarstva in drugih vrst rabe zemljišč</dc:title><dc:creator>Stropnik,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Črepinšek,	Zalika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>toplogredni plini</dc:subject><dc:subject>izpusti</dc:subject><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>gozdarstvo</dc:subject><dc:subject>druga raba tal</dc:subject><dc:description>Varnost oskrbe s hrano in kmetijstvo se spopadata z velikimi izzivi podnebnih sprememb v smislu pričakovanih negativnih vplivov na produktivnost in izvajanja sektorskih ukrepov za omejitev globalnega segrevanja. Kmetijstvo je med gospodarskimi panogami, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam in bi moralo biti zgled na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov (TGP), vendar so se v zadnjih 50 letih izpusti TGP iz kmetijstva skoraj podvojili, brez ukrepov pa naj bi se po napovedih do 2050 še povečali za dodatnih 30 %. Baza izpustov FAOSTAT predstavlja najobsežnejšo bazo znanja o kmetijskih izpustih TGP doslej. Vsako leto se posodablja in ponuja svetovno referenčno točko o izpustih in možnostih za blažitev v sektorju. Izpusti so podani v ekvivalentu CO2 (ekv. CO2), to je količina nekega TGP, izražena s količino (v tonah) CO2, ki ima enak toplogredni učinek. Največji vir izpustov v kmetijstvu je živinoreja, kjer se pri fermentaciji v prebavilih (40 % vseh izpustov iz kmetijstva) in skladiščenju živinskih gnojil (20 %) sproščajo ogromne količine metana, ki ima 23x večji toplogredni učinek kot CO2. Pri številnih procesih v kmetijstvu se sproščajo didušikovi oksidi, ki imajo 310x večji toplogredni učinek kot CO2: skladiščenje živinskih gnojil, gnojenje z mineralnimi gnojili, paša, razkrajanje žetvenih ostankov, biološka vezava dušika, obdelovanje histosolov, sežiganje biomase. Globalni izpusti TGP iz kmetijstva, gozdarstva in drugih vrst rabe zemljišč so znašali v letu 2010 1010 t ekv. CO2, ponori iz istih virov pa 210 t ekv. CO2. K svetovnim izpustom TGP največ prispeva Azija (44 %), sledita obe Ameriki (25 %) ter Afrika (15 %), Evropa (12 %) in Oceanija (4 %). Poznavanje prispevka kmetijstva k izpustu TGP je osnova za zmanjšanje izpustov in s tem vpliva kmetijstva na podnebne spremembe ter za njegovo prilagajanje na spremenjeno podnebje.</dc:description><dc:publisher>[K. Stropnik]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-16 07:16:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120096</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 551.583:63(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 180425</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 29432579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
