Testiranje možnosti vezave ogljikovega dioksida v rdečem mulju, preostalem po ekstrakciji glinice iz boksitaBorštnar, Petruša (Avtor) Dolenec, Matej (Mentor) Tavčar, Gašper (Komentor) Herlec, Uroš (Komentor) skladiščenje CO2rdeči muljhematitlaktatRdeči mulj, ki nastaja kot odpadni produkt pri predelavi boksitne rude za pridobivanje glinice, t. j. Bayerjevem procesu, predstavlja možnost za industrijsko mineralizacijo CO2 (vezavo v industrijsko proizvedene minerale). V magistrski nalogi smo želeli proučiti vezavo CO2 na Fe2+, pridobljenem iz hematita v rdečem mulju. Vzorce rdečega mulja iz deponije v Podgorici v Črni gori z zrnavostjo pod 63 µm smo analizirali z metodami rentgenske praškovne difrakcije, rentgenske fluorescenčne spektroskopije, vrstične elektronske mikroskopije in z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo z namenom določitve mineralne in kemične sestave. Za ugotovitev porazdelitve velikosti zrn smo izvedli lasersko granulometrično analizo. Ekonomsko ugodno metodo za redukcijo železa iz hematita v rdečem mulju predstavlja redukcija s pomočjo mikroorganizmov, zato smo izvedli poskus z uporabo bakterij Bacillus spp. in Pseudomonas spp. Pri metabolizmu bakterij nastanejo različne organske kisline, ki s kovinskimi ioni tvorijo topne komplekse. Ena izmed njih je mlečna kislina, zato smo testne poskuse mineralizacije izvedli z železovim laktatom. Opravili smo tri reakcije z laktatom, in sicer pri atmosferskih pogojih, pri povišanem tlaku v deionizirani vodi in v deionizirani razplinjeni vodi. Nastale produkte smo okarakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, ramansko spektroskopijo in Mössbauerjevo spektroskopijo. Ugotovili smo, da je za reakcijo laktata s CO2 v raztopini nujno potrebno okolje brez kisika, tako v zraku kot tudi v vodi, saj v vodi raztopljen kisik takoj oksidira dvovalentno železo in onemogoči vezavo CO2 in posledično tvorbo železovega karbonata. V nadaljevanju raziskav bi bilo smiselno poskusiti vezavo CO2 na kisline, kot sta npr. glukonat in acetat, ki nastanejo pri pretvorbi drugih sladkorjev v bakterijskem presnovnem procesu. Preliminarni rezultati redukcije železa z bakterijami so pokazali, da proces bioizluževanja železa v rdečem mulju poteka, kar predstavlja obetavno in ekonomsko ugodno metodo, ki je primerna za nadaljnje raziskave na tem področju. Glede na visoko vsebnost hematita in ob ustrezno nizki ceni redukcije Fe3+ v Fe2+ v hematitu ima rdeči mulj izjemno velik potencial za uporabo v industrijski mineralizaciji CO2, vendar bi bile potrebne nadaljnje raziskave tudi drugih ekonomsko upravičenih metod za redukcijo železa.20202020-09-15 09:00:23Magistrsko delo/naloga120043VisID: 75230COBISS_ID: 31510787sl