Tipologija sistemov koronalnih obstruentov in razvoj palatalov v indoiranščiniSušnik, Miha (Avtor) Repanšek, Luka (Mentor) Živanović, Sašo (Mentor) tipologijakoronalni soglasnikivariacijapalataliindoiranščinaPrimerjalnojezikoslovni modeli se lahko v določenih pogledih smiselno dopolnijo s tipološkimi. Ker gre pričakovati, da bo rekonstruirano stanje možno umestiti v tipologijo, nam slednje namreč lahko pomagajo odbrati med predlaganimi historičnimi pristopi. Vendar je ob tem ključno, da izdelane tipologije temeljijo na fonoloških teorijah, ki ne privzamejo določenih, običajno implicitnih predpodstavk o razmerju med fonetiko in fonologijo. Temu je še posebej tako v primeru tipologij koronalnih mest izgovorjave, na katere se osredotoča naloga, ki tipologijo koronalnih mest izgovora uporabi za kritični pretres dveh pristopov k razvoju palatalov v indoiranščini. Tako Lippov (2009) kot Repanškov (2019) pristop namreč predpostavljata vmesna stanja, ki so navzkriž z izdelano tipologijo. Kritiki se izogne nov predlog razvoja palatalov v indoiranščini, ki med drugim zagovarja stališče Vijūnasa (2010) o fonetični vrednosti [s̱] edinega praindoevropskega sibilanta ter povezuje satemizacijo in pravilo RUKI, ki je bilo že predhodno povezano z izgovorom [s̱] v prajeziku (npr. Bičovský 2008).20202020-09-15 07:45:02Magistrsko delo/naloga120012VisID: 460170sl