<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Opolnomočenje in vključevanje staršev otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v šolsko okolje</dc:title><dc:creator>Kos,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vključevanje staršev v šolsko okolje</dc:subject><dc:description>Vključenost staršev v otrokovo šolsko okolje na različne načine in na širokem spektru ravni vključevanja empirično dokazano predstavlja pomemben dejavnik otrokove šolske uspešnosti. Medsebojno enakovredno iskanje in sprejemanje skupnih odločitev pri otrokovem vzgojno-izobraževalnem procesu je mogoče le znotraj partnerskega modela, pri čemer starši in šolski strokovni delavci izhajajo iz temelja medsebojnega spoštovanja in odprtega vedenja ter izmenjave pristojnosti. Učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (v nadaljevanju s PPPU) potrebujejo zaradi nevrološko pogojenih učnih težav še več zunanje pomoči in konkretne podpore za premagovanje učnega primanjkljaja in odkrivanja svojih močnih področjih kot kompenzacijskega vira za lažje doseganje izobraževalnih uspehov. Tako je aktivna participacija staršev ključnega pomena tako v procesu prepoznavanja otrokovih učnih težav kot tudi pri oblikovanju individualiziranega programa in kasnejše obravnave. Za aktivno sodelovanje šolskih strokovnih delavcev s starši pa so študije pokazale, da slednji potrebujejo širok nabor informacij in podpore, ki jim zagotavlja opolnomočenje ter razvijanje podpornega sistema. 
Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri strokovni delavci na šolah prispevajo k opolnomočenju staršev otrok s PPPU tako s posredovanjem informacij kot tudi s ponujeno podporo za njihovo čim večje vključevanje v otrokovo šolsko okolje in v kolikšni meri ter na kakšen način starši otrok s PPPU doživljajo svojo vključenost v vzgojno-izobraževalni proces. Podatki so bili pridobljeni s tehniko anketiranja z uporabo nestandardiziranega anketnega vprašalnika za starše otrok s PPPU, oblikovanega za namen magistrske raziskave. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo ter kvantitativni raziskovalni pristop. Način vzorčenja je bil neslučajnostni in namenski, pri čemer je bilo v vzorec vključenih 110 staršev otrok s PPPU iz različnih osnovnih šol po Sloveniji.
Rezultati raziskave so pokazali, da starši na šoli prejmejo le nekaj informacij o značilnostih otrokovih PPPU, o zakonih ter pravno določenih postopkih v povezavi s primanjkljaji in o individualiziranem programu (v nadaljevanju IP), načinih pomoči otroku pri šolskem delu, pri tem, da slednjih informacij prejmejo statistično pomembno več v času, ko otrok še ni usmerjen v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP. Starši poudarjajo, da si želijo s strani šolskih strokovni delavcev prejeti še več informacij predvsem o tem, kako lahko svojemu otroku pri učenju in delu za šolo učinkovito pomagajo doma. Izkazalo se je tudi, da očetje ocenjujejo, da na šoli pridobijo statistično pomembno večjo količino informacij kakor matere. Prav tako starši otrok s PPPU poročajo, da na šoli prejmejo podporo, razumevanje in sprejetost v srednji meri, pri čemer si večina staršev tega želi še več. Rezultati kažejo, da obstaja statistično pomembna srednje močna negativna povezanost med količino prejete podpore na šoli in pogostostjo iskanja podpore izven le-te. Večina staršev izpostavlja, da je ponujene podpore na šoli premalo, zato le-to pogosto iščejo izven šolskega okolja. Hkrati iz analize odgovorov sklepamo, da so matere deležne statistično pomembno večje količine podpore, razumevanja in sprejetosti na šoli, kot le-to doživljajo očetje, ter da starši z doktoratom prejeto podporo zaznavajo v manjši meri kot preostali starši z nižjimi stopnjami izobrazbe. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so starši otrok s PPPU v šolsko okolje vključeni občasno, najpogosteje preko organiziranih predavanj in delavnic, pri čemer si večina staršev vključevanja v obliki sestankov in upoštevanja njihovega mnenja želi še več.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-15 07:20:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119999</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 28122883</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
