<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Teologija osvoboditve in teorija sociologije religije</dc:title><dc:creator>Jurekovič,	Igor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zalta,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>teologija osvoboditve</dc:subject><dc:subject>Latinska Amerika</dc:subject><dc:subject>teorija racionalne izbire</dc:subject><dc:subject>telo</dc:subject><dc:subject>materialni obrat</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo želi pokazati, kako nam primer teologije osvoboditve lahko pomaga pri oblikovanju sodobnih teorij sociologije religije. Prikaz krize koncepta religije, do katerega pripeljejo sociološki in religiološki kritiki v zadnji četrtini 20. stoletja, tvori prvi del magistrskega dela. Očitki kritikov so se osredotočali predvsem na protestantsko razumevanje religije kot nekaj povsem intelektualističnega, tj. esencializacijo religije kot verovanja v Boga, ki je omejeno na specializirane družbene institucije. Pokažemo, da takšna konceptualizacija koncepta religije onemogoča analitično plodno raziskovanje. Da bi pokazali, zakaj koncept religije kljub temu lahko obdržimo, se v drugem delu obračamo k latinskoameriški teologiji osvobodite. Sprva jo predstavimo kot koherenten teološki nauk, nato pa jo analiziramo kot družbeno gibanje. Pokažemo, da socio-analitična, hermenevtična in praktična mediacija tvorijo ključne elemente nauka. Gibanje teologije osvoboditve predstavimo skozi prizmo občih družbenih pogojev, institucionalnih značilnosti katoliške cerkve ter kolektivnega habitusa, ki so potrebni za razvoj gibanja. Četudi v zaključku drugega dela predstavimo krizo gibanja, njeno analizo odložimo na konec tretjega dela. V ta namen v slednjem sprva na primeru teorije racionalne izbire, ki smo jo izbrali kot učbeniški primer sodobne sociološke teorije religije, pokažemo na temeljne pomanjkljivosti omenjenega pristopa, čigar ključna značilnost je njegova neutelešenost. S pomočjo nauka teologije osvoboditve kot utelešene teologije pokažemo na pomembnost vključitve telesa v analitični aparat sociologije religije. V zaključku tretjega dela se vrnemo k analizi krize teologije osvoboditve, pri čemer soočimo analitično nezadovoljivo teorijo racionalne izbire z nereduktivnim materialističnim pristopom Manuela Vásqueza, enega izmed utemeljiteljev sodobnega materialnega obrata v raziskovanju religije. Na ta način pokažemo, da lahko krizo teologije osvoboditve razumemo zgolj z materialistično analizo ter da teologija osvoboditve tvori enega izmed ključnih intelektualnih tokov sodobne materialistične teorije religije.</dc:description><dc:publisher>[I. Jurekovič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-15 07:15:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119990</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.74:2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 460169</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 57790467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
