<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Leksikalna gostota in variabilnost v strojnih prevodih</dc:title><dc:creator>Brglez,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vintar,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>strojno prevajanje</dc:subject><dc:subject>nevronski prevajalniki</dc:subject><dc:subject>leksikalna gostota</dc:subject><dc:subject>leksikalna variabilnost</dc:subject><dc:subject>kvantitativne metode</dc:subject><dc:description>Nevronski strojni prevajalniki so v zadnjih petih letih postali primarna izbira med sistemi prevajanja. Raziskave kažejo, da tvorijo bolj kakovostne prevode, zato hitro nadomeščajo starejše statistične prevajalnike. Medtem ko naj bi za nekatere jezikovne kombinacije že dosegali prevode na ravni človeških, je strojno prevajanje z nevronskimi prevajalniki, ki vključuje slovenščino, še precej neraziskan teritorij. Poleg klasičnega ugotavljanja kakovosti skušamo v magistrskem delu nasloviti tudi vprašanje pestrosti besedišča strojnih prevodov in morebitne razlike s človeškimi prevodi in prevodi statističnih prevajalnikov na makro ravni. Z namenom iskanja teh razlik uporabimo kvantitativne metode za analizo leksikalne gostote in leksikalne variabilnosti, najprej človeških prevodov literarnega, tehničnega in kulinaričnega besedila, nato pa še njihovih strojnih prevodov z dvema nevronskima in enim statističnim prevajalnikom. Ugotavljamo, da je z vidika leksikalne gostote človeškim prevodom najbližji eden od nevronskih prevajalnikov (Google Translate) in da v primerjavi z drugima prevajalnikoma hkrati ustvarja tudi najboljše prevode. Z vidika pestrosti besedišča rezultati kvantitativnih metod kažejo, da strojni prevodi v primerjavi s človeškimi pravzaprav izkazujejo še večjo variabilnost besedišča. Preko bolj kvalitativnega pristopa pa kljub vsemu ugotavljamo, da rezultati kvantitativnih metod, predvsem z vidika pestrosti besedišča, niso vedno zanesljivi. Iz tega razloga bi bilo ugotovitve potrebno nadalje raziskati ali pa uporabiti bolj natančne in premišljene metode.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-14 07:45:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119953</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 460137</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
