<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Modeliranje časovne in temperaturne odvisnosti različno nabitih proteinskih variant</dc:title><dc:creator>Kralj,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravnik,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuzman,	Drago	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>proteini</dc:subject><dc:subject>dinamične enačbe</dc:subject><dc:subject>monoklonska protitelesa</dc:subject><dc:subject>stabilnost</dc:subject><dc:subject>časovno spreminjanje variant</dc:subject><dc:subject>temperaturna odvisnost</dc:subject><dc:subject>Arrheniusova zveza</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava časovno spreminjanje relativnih deležev t.i. variant monoklonskih protiteles z različnimi naboji, posebej pod vplivom različnih temperatur, kot pomembno pri uporabi v bioloških zdravilih. Variante - efektivno enake proteine, vendar z različnimi naboji - delimo na kisle in bazične, ki se od glavnih razlikujejo v vrednosti izoelektrične točke oziroma neto naboju. Spremembe med variantami lahko vplivajo na kvaliteto in učinkovitost zdravila, zato je razumevanje njihovega časovnega spreminjanja nujno za učinkovitejši razvoj in proizvodnjo zdravila. Visoke temperature pospešijo degradacijske procese in omogočajo v krajšem času spoznati potek časovnega spreminjanja variant. Za dobljene meritve sem iz tipičnih stabilnostnih študij uvedla efektivne modele, ki opisujejo prehajanje med variantami in vključujejo tako reverzibilne kot ireverzibilne prehode med variantami. Izkazalo se je, da dane meritve najbolje opiše model, ki vključuje reverzibilno prehajanje iz glavnih variant v kisle in bazične variante, za validacijo in uvedbo ostalih pa je ključna omejenost merskih podatkov. Uporabnost modela se izkaže pri časovni ekstrapolaciji podatkov, kjer dobimo primernejše napovedi spreminjanja variant, kot pri uporabi linearne ekstrapolacije. Ker je količina podatkov, vzetih iz tipičnih stabilnostnih študij, omejena, nam kompleksni modeli določijo le grobo oceno parametrov. Za natančnejšo oceno bi potrebovali večje število podatkov ali alternativni preprostejši model. Uspešna, vendar ne povsem natančna je tudi uporaba modela, ki predpostavlja le ireverzibilno prehajanje iz glavnih v kisle in bazične variante. Pri danih formulacijah so bile kisle variante temperaturno pogojene in so se njihove vrednosti hitreje povečevale skladno s povišanjem temperature. Spreminjanje bazičnih variant ni bilo temperaturno odvisno. Prisotnost temperaturne odvisnosti omogoča uporabo Arrheniusove zveze, ki opisuje temperaturno odvisnost konstante hitrosti reakcije. Na podlagi modelskih rezultatov ireverzibilnih prehajanj med variantami, je bilo moč določiti Arrheniusovo zvezo, ki dobro opiše časovno spreminjanje temperaturno pogojenih variant. V splošnem magistrsko delo temelji na uporabi matematično fizikalnih pristopov za opis kompleksnih proteinskih procesov in prispeva k svetovnemu izzivu razvoja novih bioloških zdravil.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-12 08:15:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119858</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 109945</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 28209411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
