<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izdelava elektrokemijskih pretočnih reaktorskih sistemov s pomočjo tehnologije 3D tiskanja za izvajanje redoks reakcij kinonov</dc:title><dc:creator>Rupnik,	Alen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ručigaj,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Aditivna proizvodnja</dc:subject><dc:subject>elektrokemija</dc:subject><dc:subject>redoks pretvorba 1</dc:subject><dc:subject>4-benzokinona</dc:subject><dc:subject>3D natisnjen elektrokemijski reaktor</dc:subject><dc:description>Tehnologija 3D tiskanja ali v industriji pogosteje poimenovana z izrazom aditivna proizvodnja se konstantno razvija že vse od sredine 90. let prejšnjega stoletja. Pojem aditivne proizvodnje zajema številne tehnike 3D tiskanja, kjer najpogostejšo metodo tiskanja predstavlja metoda ekstrudiranja polnila, ki je že dodobra razvita. Kljub dosegu tehnološke limite metode, se implementacija tehnologije na druga področja znanosti šele začenja. Eno aplikacijo izmed neskončne množice možnosti predstavlja združitev tehnologije tiskanja, reakcijskega inženirstva ter področja elektrokemije, kar je predstavljeno v nadaljnjem delu. Združitev teh področij je prikazana s pomočjo izdelave v celoti natisnjenega pretočnega reaktorskega sistema za izvajanje elektrokemijske pretvorbe 1,4-benzokinona v njegovo reducirano obliko, hidrokinon. Gre za reaktorski sistem narejen iz strukturnega polimera polietilen tereftalat glikola (PET-G) skupaj s prevodnim kompozitnim termoplastom polimlečne kisline in črnega ogljika (PLA-CB). Reakcijo sem testiral tako na šaržnem reaktorskem sistemu, ki potrjuje elektrokemijsko aktivnost kompozitnega materiala, kot tudi na končnem pretočnem reaktorskem sistemu, ki omogoča boljše razmerje volumna reakcijske mešanice na površino elektrode. Za namene kvalitativne potrditve sem izvedel analitične metode spektroskopije in ciklične voltametrije (CV). Prav tako sem opravil karakteristične metode analize s pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM) za boljše razumevanje strukture elektrod ter prevodnosti samega kompozitnega materiala. Dodatno točko dela predstavlja simulacijska primerjava fluidne dinamike, natančneje hitrostnih profilov, med konvencionalnimi in 3D natisnjenimi reaktorskimi sistemi, kjer pri slednjih pride do pojava neravne oz. narebrene zgradbe pretočnega kanala.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-11 15:15:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119822</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 11564</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 32579331</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
