<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv apnjenja tal na vsebnost kadmija v užitnih delih izbranih vrtnin</dc:title><dc:creator>Pančur,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>apnjenje</dc:subject><dc:subject>kadmij</dc:subject><dc:subject>kisla tla</dc:subject><dc:subject>poljski poskus</dc:subject><dc:subject>mikrovalovni kislinski razklop</dc:subject><dc:description>Kadmij je rastlinam nepotreben, vendar zelo dobro dostopen element. Njegova mobilnost in dostopnost rastlinam je večja v tleh s kislo reakcijo. S prenosom v prehranjevalno verigo lahko v prevelikih koncentracijah ogroža zdravje ljudi. Za različne rastlinske vrste je različno dostopen. V letu 2018 so na kmetiji v Šmarjah pri Jelšah, izmerili vsebnost kadmija v radiču, ki je presegala mejno vrednost, čeprav je vsebnost Cd v tleh &lt; 0,5 mg/kg, vendar so tla močno kisla (pH 4,8). Poskus za namen magistrske naloge je bil izveden na isti kmetiji, kjer smo ugotavljali privzem kadmija v 10 užitnih delih 9-ih vrtnin. Poskus je bil izveden v vegetacijskem letu 2019, v treh ponovitvah in je imel dve obravnavanji: kontrolo in apnjeno (uporabljen je bil pripravek Kalcevita za povečanje pH vrednosti tal). Namen magistrskega dela je bil ugotoviti kako apnjenje tal vpliva na privzem kadmija v različne vrtnine. Zanimalo nas je kako se vsebnost kadmija razlikuje v enakih vrtninah na apnjenih in kontrolnih tleh, katera vrtnina je najbolj varna za pridelavo na apnjenih tleh in katere vrtnine se na kmetiji lahko pridelujejo brez apnjenja tal. Spomladi, pred setvijo/sajenjem in jeseni, po rastni dobi vrtnin so bili odvzeti vzorci kontrolnih in apnjenih tal s sondiranjem. Izvedena je bila standarda pedološka analiza tal in analiza celokupne ter dostopne frakcije Cd. Rastlinske vzorce smo odvzeli v tehnološki zrelosti vrtnin. Užitne dele vrtnin smo očistili, posušili in naredili analizo skupne vsebnosti Cd. Ugotovili smo, da je vsebnost kadmija na nekaterih poljinah apnjenih tal večja kot na kontrolnih tleh, nekatere vrtnine so celo presegle normative o mejni vrednosti Cd v živilih. Vsebnost kadmija v povprečju ni bila večja pri vrtninah iz kontrolnih tal. V različnih delih vrtnin se kadmij akumulira v različnem obsegu, kar smo potrdili pri peteršilju. Vsebnost Cd pri korenu peteršilja je na poljini A2 presegla mejno vrednost, v listih pa je bila majhna in se ni približala normativu. Vsebnost kadmija je bila različna pri različnih vrtninah v enakem obravnavanju.</dc:description><dc:publisher>[E. Pančur]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-11 11:51:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119808</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 631.41:546.48:631.821:343.347.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 179825</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 30081027</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
