<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fabianijevi posegi v Štanjelu na Krasu</dc:title><dc:creator>Žerjal,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak Klemenčič,	Renata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Štanjel</dc:subject><dc:subject>Maks Fabiani</dc:subject><dc:subject>vila Ferrari</dc:subject><dc:subject>krajinsko oblikovanje</dc:subject><dc:subject>genius loci</dc:subject><dc:description>Arhitekt in urbanist Maks Fabiani (1865–1962) se je rodil v vasi Kobdilj na Krasu. Poleg arhitekturnih del v Sloveniji in tujini je s svojim modernističnim pristopom zaznamoval tudi naselje Štanjel. To je poznano kot eno najznamenitejših kraških naselij zaradi bogate zgodovine in Fabianijevega urejanja v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, po njegovi zaslugi so namreč elementi naselja povezani v skladno celoto. Med drugim je prenavljal štanjelski grad, cerkev sv. Danijela in Dom fašizma, za Enrica Ferrarija pa je uredil vilo Ferrari s pripadajočim vrtom, ki velja za eno najpomembnejših krajinsko-arhitekturnih del 20. stoletja pri nas. Stavba vile je nastala z združitvijo starejših enoceličnih kmečkih hiš, pri vrtu pa je Fabiani uporabil vse principe modernističnega oblikovanja krajine – v njem so uporabljeni elementi iz različnih umetnostnih obdobij (renesansa, klasicizem, secesija), ti pa so povezani v eklektičen, a hkrati usklajen kompleks. Med drugim v vrtu stojijo grotta, paviljon in pergola. Fabiani je v Štanjelu upošteval koncept vključevanja genius loci, kar pomeni, da se je pri predelavah oziral tudi na duh kraja in njegovo izročilo.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-11 07:45:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119725</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 459919</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
