<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv hrane na nastanek avtoimunskih bolezni.</dc:title><dc:creator>Skrbinek,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Narat,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bukovnik,	Urška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtoimunske bolezni</dc:subject><dc:subject>vitamin D</dc:subject><dc:subject>NaCl</dc:subject><dc:subject>beta-kazein</dc:subject><dc:subject>gluten</dc:subject><dc:subject>mikotoksini</dc:subject><dc:description>Število bolnikov z avtoimunskimi motnjami v zadnjih desetletjih močno narašča. Večina bolezni je še vedno neozdravljivih in na mnogo dejavnikov, ki prispevajo k njihovemu razvoju, ne moremo vplivati, vseh pa sploh še ne poznamo. Hrana je ena izmed komponent, za katero je dokazano, da lahko odločilno prispeva k začetku in nadaljnjemu razvoju bolezni. Porušena homeostaza in kronično vnetje črevesja lahko skupaj z genetskimi in epigenetskimi dejavniki ter napačno dieto vodi do nastanka različnih avtoimunskih motenj. Tako lahko pomanjkanje vitamina D vodi v razvoj multiple skleroze, prevelika količina soli lahko pripomore k razvoju revmatoidnega artritisa, mlečni izdelki z visoko vsebnostjo β-kazeina prispevajo k razvoju diabetesa tipa 1 ter gluten lahko sproži nastanek celiakije. Veliko raziskav je pokazalo tudi, da lahko mikotoksini dodatno oslabijo delovanje imunskega sistema ter tako pripomorejo k razvoju avtoimunskih stanj.</dc:description><dc:publisher>[M. Skrbinek]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-11 07:17:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119717</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 606:616:601.4:577.27:577.161.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 179699</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 31240451</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
