Vloga dolgih nekodirajočih RNA pri osteoporoziMüller, Eva (Avtor) Ostanek, Barbara (Mentor) nekodirajoče RNAkostni metabolizemosteoblastiosteoklastiosteoporozaDolge nekodirajoče RNA (lncRNA) so transkripti, daljši od 200 nukleotidov, ki ne kodirajo proteinov. Posebno pozornost se jim v zadnjem času namenja v povezavi z osteoporozo – presnovno boleznijo kostnega tkiva, za katero je značilna zmanjšana trdnost kosti in za katero je obolelih več kot 200 milijonov ljudi na svetu. Z uporabo modernih molekularno genetskih tehnik (celične kulture, PCR, mikromreže, bioinformatika, imunoprecipitacija itd.) so določili že več lncRNA, med drugimi DANCR, HoxA-AS3, H19, MEG3, Linc-ROR, CRNDE, GAS5, MSC-AS1, AK077216 in MIRG, ki s svojim delovanjem vplivajo na kostno presnovo ter tako predstavljajo potencialne biološke označevalce in terapevtike/tarče za zdravljenje bolezni. Z uravnavanjem njihovega izražanja prek genske terapije ali RNA interference bi lahko omilili razvoj in posledice osteoporoze, vendar pa je študij na to temo zaenkrat malo in večina jih je potekala le v in vitro pogojih. Pred klinično uporabo lncRNA bo potrebnih še več študij spektra njihovega delovanja, medsebojnega vpliva in morebitnih stranskih učinkov pri človeku. Glavno oviro pri uporabi lncRNA kot bioloških označevalcev osteoporoze trenutno predstavlja pomanjkanje podatkov o njihovem izražanju med razvojem bolezni, glavno oviro pri uporabi lncRNA kot terapevtikov pa dejstvo, da še nimamo razvitih transportnih sistemov za vnos lncRNA (ali molekul, s katerimi bi njihovo delovanje uravnavali), v celice, ki sodelujejo v kostni presnovi.[E. Müller]20202020-09-11 07:17:01Diplomsko delo/naloga119716UDK: 606:616.71-007.234:601.4:577.218(043.2)VisID: 179698COBISS_ID: 31124227sl