<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primernost energijskega vnosa in vnosa makrohranil pri različno dejavnih mladostnikih</dc:title><dc:creator>Čerček Vilhar,	Emanuela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golja,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>energijske potrebe</dc:subject><dc:subject>energijska vrednost</dc:subject><dc:subject>dnevni vnos hranil</dc:subject><dc:subject>makrohranila</dc:subject><dc:subject>beljakovine</dc:subject><dc:subject>maščobe</dc:subject><dc:subject>ogljikovi hidrati</dc:subject><dc:subject>prehranska priporočila</dc:subject><dc:description>V času mladostništva pride pod vplivom dinamičnih hormonskih sprememb do pospešene telesne rasti, razvoja in spolnega dozorevanja. Posledično morajo mladostniki v tem obdobju poskrbeti za uravnoteženo in pestro prehrano z zadostnim vnosom energije in vseh makrohranil v pravilnem razmerju. Namen naše raziskovalne naloge je bil v populaciji zdravih mladostnikov ugotoviti primernost vnosa energije in posameznih makrohranil glede na nacionalna priporočila (Referenčne vrednosti…, 2016) ter preučiti morebitne razlike v vnosu energije in makrohranil med različno telesno dejavnimi mladostniki. Na reprezentativnem vzorcu dijakov prvih letnikov (povprečna starost 15,3 (± 0,5) let; N = 341), ki so bili v letih 2013/14 vključeni v raziskavo ARTOS (Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji), smo pridobili podatke o njihovem vnosu energije in makrohranil (24-urni priklic jedilnika preteklega dne), telesni dejavnosti (vprašalnik SHAPES) in antropometričnih lastnostih (telesna masa in višina). Rezultati so pokazali, da 75,1  % mladostnikov dosega nacionalna priporočila za vnos ogljikovih hidratov, 74,5 % za vnos beljakovin, 44,0 % za vnos maščob, a le 10,4 % jih je doseglo priporočila za vnos energije. Ugotovili smo tudi, da je vnos energije in makrohranil značilno višji pri telesno zelo dejavnih fantih v primerjavi s telesno manj in srednje dejavnimi fanti. Med različno telesno dejavnimi dekleti razlik v vnosu ni bilo. Mladostnike moramo spodbujati, da zadostijo svojim energijskim potrebam glede na spol in njihovo telesno dejavnost ter posegajo po bolj kvalitetnih živilih v ustreznem makrohranilnem razmerju.</dc:description><dc:publisher>[E. Čerček Vilhar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-11 07:16:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119708</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.2-053.6:641.1:577.112/.115</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 179690</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 33019395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
