<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv reoloških lastnosti tekočega premaza na lastnosti suhega filma na substratu</dc:title><dc:creator>Kovačič,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slemenik Perše,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>premazi</dc:subject><dc:subject>reologija</dc:subject><dc:subject>adhezija</dc:subject><dc:description>Premazi so večfazni, kompleksni sistemi, ki se jih v enem ali več slojih nanaša na različne substrate. Njihov prvotni namen je zaščita substrata ter dodatek estetskega učinka, lahko pa imajo tudi sekundarne naloge kot so odboj vode, UV zaščita ter drugi. Večanje števila različnih substratov, huda konkurenca ter želje po enostavni uporabi ženejo podjetja premazne industrije v konstanten razvoj premazov. V grobem bi lahko sestavo premaza razdelili na 4 glavne komponente: veziva, topila, pigmente in aditive. Vsaka od teh skupin je skrbno sestavljena iz različnih komponent, ki kar maksimalno izpopolnjujejo premaz. Za premaz je pomembno, da je njegova aplikacija kar se da enostavna in da se kar najbolje prime podlage in s tem omogoči maksimalno zaščito substrata.
V diplomski nalogi smo raziskovali, če lahko s pomočjo izmerjenih reoloških lastnosti tekočih premazov, določimo lastnosti filma na substratu. Za primerjavo smo določili reološke lastnosti dveh komercialnih premazov različnih barv (zelena in bela) ter ju med seboj primerjali. Eksperimentalno smo določili viskoznost in strižno napetost pri različnih strižnih hitrostih, mejno napetost, območje linearnega viskoelastičnega odziva, nato pa smo določili tudi frekvenčno odvisnost dinamičnih modulov v območju linearnega viskoelastičnega odziva. 
Rezultati so pokazali, da je pri vseh testih višje vrednosti konsistence izkazoval premaz bele barve, kar pomeni, da se bel premaz bolj upira delovanju zunanjih sil in zato težje prodira v mikroskopske pore na površini substrata. S tem se tudi težje veže na podlago, kar slabša njegove adhezijske lastnosti. Prav to domnevo smo potrdili tudi z izvedbo testa adhezije, ki je pokazal očitno slabše oprijemanje belega premaza na podlago. Na podlagi vseh opravljenih eksperimentov bi tako lahko zaključili, da z določanjem reoloških lastnosti tekočih premazov, lahko precej dobro določimo obnašanje premaznega filma po nanosu. Kljub temu pa je najzanesljivejši test filma premaza vseeno direkten nanos premaza na substrat ter opazovanje njegovega obnašanja skozi čas pod vplivom različnih dejavnikov.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 16:35:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119695</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 11836</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 30849539</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
