<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravna ureditev varstva pravic otrok s posebnimi potrebami</dc:title><dc:creator>Jelenc,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strban,	Grega	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>vključujoče izobraževanje</dc:subject><dc:subject>starševsko varstvo in družinski prejemki</dc:subject><dc:subject>zdravstveno varstvo.</dc:subject><dc:description>Otroci s posebnimi potrebami so zaradi svoje ranljivosti in potrebe po posebni negi in skrbi upravičeni do posebnega statusa in pravnega varstva. Za celovito uresničitev njihovih pravic je potreben družbeni dogovor in močna politična volja vseh deležnikov ter s tem povezano zagotavljanje finančnih sredstev za odpravo ovir, diskriminacije, institucionalizacije in vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe ter življenja v skupnosti. Zavzemanje za pravice otrok, vključno s pravicami otrok s posebnimi potrebami, se je začelo z aktivnim delovanjem Gibanja za otrokove pravice v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Dolgoletno prizadevanje za sprejem zavezujočega mednarodnopravnega dokumenta, ki bi celovito uredil tako civilne kot socialno-ekonomske pravice otrok, je bilo nagrajeno s sprejemom Konvencije o otrokovih pravicah, ki je otroku prva podelila lastnost samostojnega subjekta. S sprejemom Konvencije o pravicah invalidov, se je pravni položaj otrok s posebnimi potrebami še izboljšal. Konvencija med splošnimi obveznostni določa kolektivno pravico biti slišan, načelo razvojnih zmožnosti otrok, vključujoče izobraževanje ter pravici do ustreznega življenjskega standarda in socialne zaščite. Do danes so bili sprejeti tudi številni nezavezujoči dokumenti s področja izobraževanja, socialne varnosti in deinstitucionalizacije otrok s posebnimi potrebami, s katerimi mednarodna skupnost usmerja države pri sprejemanju nacionalnih zakonodaj.  Tudi Ustava Republike Slovenije priznava otrokom posebno varstvo in skrb. Posledično te cilje zasleduje tudi zakonodajalec pri urejanju različnih pravnih področij, kljub temu pa pravna teorija in praksa opozarjata na številne pomanjkljivosti slovenske pravne ureditve. V magistrskem diplomskem delu analiziram mednarodnopravne dokumente in ocenjujem ustreznost slovenske zakonodaje, ki ureja varovanje pravic otrok s posebnimi potrebami. Z metodama intervjuja in ankete sem preverila dejansko izvrševanje zakonov v praksi in se seznanila s pomanjkljivostmi sedanje ureditve. Na podlagi ugotovitev analize podajam nekaj predlogov za izboljšanje pravnega položaja otrok s posebnimi potrebami.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119637</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 93880</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 27949827</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
