Učinki transkutane električne živčne stimulacije na spastičnost mišic pri pacientih po možganski kapi – pregled literatureStoklas, Nuša (Avtor) Rugelj, Darja (Mentor) Weber, Daša (Komentor) Puh, Urška (Recenzent) diplomska delafizioterapijaTENSmožganska kapspastičnostrehabilitacijaUvod: Možganska kap povzroča dolgotrajne in hude posledice za bolnika, pri čemer je največji vpliv mogoče pripisati oslabljeni nevrološki funkciji. Osebe, ki so utrpele možgansko kap, pogosto razvijejo sindrom zgornjega motoričnega nevrona, ki nastane kot posledica okvare v osrednjem živčevju. Spastičnost, ki izhaja iz tega sindroma, povzroča sekundarne zaplete, kot so mišične skrajšave, mišična šibkost in bolečina, ki skupaj prispevajo k večji odvisnosti bolnika od skrbnika in obremenitvi negovalca. Za TENS domnevajo, da modulira spastičnost z različnimi mehanizmi, kot sta zmanjšanje vzdražnosti refleksa na razteg in povečanje presinaptične inhibicije. Vendar pa so dokazi o učinkovitosti terapije TENS za zmanjšanje spastičnost različni. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature predstaviti učinke TENS na spastičnost mišic pri pacientih po možganski kapi. Metode dela: Iskanje literature je temeljilo na pregledu člankov v podatkovnih bazah PEDro, PubMed in ScienceDirect v angleškem jeziku. Uporabljene so bile naslednje ključne besede: TENS, spasticity, stroke, cerebrovascular insult. Rezultati: V pregled literature smo vključili šest raziskav, ki so ustrezale vključitvenim kriterijem. V štirih raziskavah so ugotavljali učinke konvencionalnega TENS izvedenega skupaj z nevrofizioterapevtskimi postopki in placebo TENS izvedenega skupaj z nevrofizioterapevtskimi postopki. V eni raziskavi sta avtorja ugotavljala učinke akupunkturnega TENS in placebo TENS skupaj z v funkcijo usmerjeno vadbo, akupunkturnega TENS kot samostojne terapije in ko so bili preiskovanci brez druge terapije. Avtorji zadnje raziskave so ugotavljali razlike v učinkih 30- in 60- minutne uporabe konvencionalnega TENS skupaj z v funkcijo usmerjeno vadbo, ko so preiskovanci slednjo izvajali kot samostojno terapijo. Rezultati pregledanih raziskav so pokazali vecˇje zmanjsˇanje spastičnosti v skupinah, kjer so preiskovanci prejeli TENS skupaj z nevrofizioterapevtskimi postopki v primerjavi s kontrolnimi skupinami, ki TENS niso prejele. V raziskavi, kjer so primerjali rezultate 30- in 60-minutne uporabe TENS so ugotovili, da je slednja učinkovitejša pri zmanjševanju spastičnosti pri osebah v kroničnem obdobju po možganski kapi. Razprava in zaključek: V tem pregledu nobena izmed vključenih raziskav ni dosegla najmanjše klinično pomembne razlike pri oceni učinkov TENS na spastičnost mišic po možganski kapi. Smiselno bi bilo raziskati vpliv TENS na spastičnost zgornjih udov, njegovo učinkovitost v subakutni fazi po možganski kapi, oceniti njegove učinke v daljšem časovnem obdobju in na večjem vzorcu preiskovancev.[N. Stoklas]20202020-09-10 07:46:06Diplomsko delo/naloga119576UDK: 615.8VisID: 99545COBISS_ID: 27826179sl