<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Priprava mutantnih oblik EpCAM za študij cepitve s proteazo TACE</dc:title><dc:creator>Agnič,	Anamarija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavšič,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>EpCAM</dc:subject><dc:subject>regulirana intramembranska proteoliza</dc:subject><dc:subject>mestnospecifična mutageneza</dc:subject><dc:description>Epitelijska celična adhezijska molekula (EpCAM) je homodimerni transmembranski glikoprotein, vključen v procese celičnega signaliziranja. Fiziološka prisotnost povišane količine EpCAM na površini zarodnih celic epitelijskih tkiv in manjšega števila na diferenciranih celicah priča o njegovem pomenu pri razvoju in regeneraciji tkiv. Če v celicah normalnega diferenciranega tkiva pride do porušenja ravnotežja obsega cepitve EpCAM, je to znak za tumorsko spremenjenost celic. EpCAM je povečano izražen na površini rakavo spremenjenih celic številnih adenokarcinomov in metastazirajočih celic in je kot tak pomemben tumorski označevalec v prognostiki nekaterih rakavih obolenj. Zaradi razlike v obsegu izražanja na površini normalnih in rakavo spremenjenih celic je EpCAM potencialno primerna tarča imunoterapevtikov. Zunajcelični del EpCAM (EpEX) je podvržen proteolitičnim cepitvam šedaznih encimov, pri katerih se topna oblika EpEX sprosti v zunajcelični prostor. Zaporedje nadaljnjih cepitev privede še do sprostitve znotrajceličnega dela (EpIC), ki se nadalje vključi v β-kateninsko signalno pot. Povečan obseg cepitve se v končni fazi odrazi v prepisovanju genov, ki spodbujajo migracijo in proliferacijo celic. 
Predpostavlja se, da so v cepitev vključeni zaenkrat še neidentificirani interakcijski partnerji, ki opravljajo vlogo regulatorjev cepitve. Eden izmed pristopov za študij vpliva regulatorjev na cepitev je identifikacija regij na površini EpCAM, ki so vključene v omenjene interakcije in posledično v cepitev. Študije cepitve in vivo predhodno načrtovanih mutantnih proteinov s seti mutacij na različnih delih površine so za nekatere izmed njih pokazale signifikantno odstopanje obsega cepitve glede na divji tip proteina. Z izražanjem zunajceličnega dela izbranih mutantov in s CD-spektrometrijo bi lahko preverili pravilnost njihovega zvitja in na podlagi tega sklepali, ali je spremenjen obseg cepitve res posledica prekinitve interakcije z vezavnimi partnerji in ne nepravilnega zvitja ali drugačnega znotrajceličnega razmeščanja.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: predstavitve pristopov za identifikacijo ključnih cepitev transmembranskih proteinov in priprave DNA-konstruktov z zapisi za mutantne oblike EpCAM, ki bi jih uporabili za analizo pravilnosti zvitja. Mutacije smo v zapis vnašali z metodo mestnospecifične mutageneze Quik-Change, ki temelji na načrtovanju mutantnih začetnih oligonukleotidov in PCR. Njeno uspešnost smo povečali z ločitvijo začetnih oligonukleotidov v posamezni vzporedni reakcijski mešanici. Pripravljeni DNA-konstrukti bodo uporabni za nadaljnje delo v smislu podrobnih analiz cepitev EpCAM in vitro.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-09 17:15:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119544</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 11527</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 29473027</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
