Okoljsko relevantno testiranje strupenosti netopnih premazovPleško, Leja (Avtor) Kalčikova, Gabriela (Mentor) strupenostni testiepoksi premazizluževanjeV preteklosti so bili v uporabi različni pristopi kako testirati strupenost spojin, ki so v vodi netopne. Med najbolj uporabljenimi je metoda z dodatkom topila, vendar ima dodatek tega lahko znaten vpliv na celotno strupenost. Poleg tega je vprašljiv tudi okoljski pomen takšne metode testiranja. Cilj raziskovalne naloge je razvoj metodologije za testiranje strupenosti v vodi netopnih premazov, ki bo enostavna, hitra in okolju prijazna. S tem namenom smo določili strupenost dvokomponentnega epoksi premaza na vodni osnovi in obeh sestavnih komponent z uporabo vodnih bolh, Daphnia magna. Za testiranje strupenosti smo uporabili izluževalno metodo najprej za premaz, nato pa tudi za posamezni dve glavni komponenti (A in B) premaza. Pri posameznem testu smo vzorec nanesli na inertno stekleno ploščico in po sušenju je sledilo izluževanje komponent. Izluževalne raztopine smo nato redčili na različne koncentracije, tem pa posamezno dodali po deset mladičev vodnih bolh. V primeru primernega odziva smo izračunali vrednosti 48h EC50. Glede na rezultate testiranja je komponenta B zelo strupena, saj je izpostavljenost tej komponenti pri vseh testnih koncentracijah povzročila 100% inhibicijo gibljivosti organizmov. Zaradi pomanjkanja podatkov o sestavi spojine, nismo mogli natančno določiti vzroka za strupenost. Komponenta A se je izkazala za manj strupeno, saj je bila izračunana 48h EC50 za vodne bolhe 22,7 vol.%. Strupenost je v glavnem povzročena zaradi vsebnosti cinkovega oksida, ki je glede na podatke v varnostnih listih zelo strupen za vodne bolhe. Kljub temu je bilo z rezultati testiranja ugotovljeno, da premaz ni tako strupen kot njegovi posamezni sestavni komponenti, saj je vrednost 48h EC50 za premaz > 100 vol%. Glede na rezultate raziskave je izluževalna metoda primerna za določitev strupenosti v vodi ne topnih premazov in je lahko uporabljena za vrednotenje vpliva strupenih spojin na okolje.20202020-09-09 17:05:00Diplomsko delo/naloga119542VisID: 11341COBISS_ID: 28489475sl