<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>FIZIKALNO KEMIJSKE LASTNOSTI MEDU</dc:title><dc:creator>Jamnik,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribar Lee,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>med</dc:subject><dc:subject>pH</dc:subject><dc:subject>barva</dc:subject><dc:subject>vsebnost pepela</dc:subject><dc:subject>električna prevodnost</dc:subject><dc:description>Med je naravna sladka snov, ki jo čebele proizvajajo iz  nektarjev rastlinskih cvetov ali izločkov  živih  delov  rastlin. Na  sestavo  in  s  tem  fizikalno-kemijske  lastnosti  medu vplivajo različni dejavniki, od botaničnega in geografskega izvora, podnebja, količine padavin in temperature v času medenja, do strokovnosti in doslednosti čebelarjevega dela. Posledica vseh teh dejavnikov je velika raznolikost medu na tržišču. Prav komponente, ki se nahajajo v medu v manjših količinah, so odgovorne za senzorične značilnosti, to je barvo,  vonj,  okus  in  aromo  posameznih  vrst medu. V diplomskem delu sem preučila nekatere  fizikalno  kemijske  lastnosti  medu,  ker  so  ti  parametri  pomembni  za  postopek certificiranja, ki določa kakovost medu. Iz literature in člankov sem pridobila rezultate za različne vrste medu in sicer iz Savdske Arabije, Egipta, Nemčije, Avstralije in Malezije. Iz podatkov sem ugotovila,da imajo vse vrste medu dobro kakovost, saj njihovi parametri kot so pH, barva, intenziteta barve, pepel in električna prevodnost ne presegajo zakonsko določenih vrednosti. So se pa vrednosti preizkušenih parametrov kot je barva, pepel in električna prevodnost med testiranimi medi razlikovale glede na njihov geografski in botanični izvor.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-09 16:45:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119541</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 6248</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 29664771</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
