<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določanje elekroforetske mobilnosti fulerenheksamalonatnega iona s kapilarno elektroforezo</dc:title><dc:creator>Kastelic,	Anamarija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cerar,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kapilarna elektroforeza</dc:subject><dc:subject>elektroforetska mobilnost</dc:subject><dc:subject>fulerenheksamalonska kislina (FHMA)</dc:subject><dc:subject>fulerenheksamalonatni ion</dc:subject><dc:description>Kapilarna elektroforeza (angl. capillary electrophoresis) je analizna separacijska tehnika, katere prednost pred drugimi separacijskimi tehnikami je, da za analizo zahteva manjšo količino vzorcev in topil kot nekatere druge separacijske tehnike. Separacija poteka v električnem polju znotraj kapilare, napolnjene s pufrsko raztopino. Osnovni princip ločbe temelji na klasični elektroforezi in elektroosmotskem toku. S pojmom elektroforeza označujemo migracijo ionov pod vplivom električnega polja, medtem ko z izrazom elektroosmotski tok poimenujemo gibanje celotne raztopine elektrolita v kapilari proti katodi zaradi delno deprotoniranih silanolnih skupin na steni kapilare in prebitka kationov v pufru. Z elektroforezo ločimo delce z različnimi naboji, saj slednji znatno vplivajo na elektroforetske mobilnosti delcev, kot tudi delce z enakimi naboji, če so različnih velikosti ali oblik.
V svojem delu sem želela z metodo kapilarne elektroforeze določiti elektroforetsko mobilnost fulerenheksamalonatnega iona, ki nastane pri ionizaciji fulerenheksamalonske kisline Th-C66(COOH)12. Elektroforetsko mobilnost sem izračunala iz izmerjenih migracijskih časov vzorca in acetona, električne napetosti na kapilari in dolžine kapilare. Ker je fulerenheksamalonska kislina občutljiva na delno dekarboksilacijo, smo na posnetih elektroferogramih opazili dva vrhova: prvi izvira iz nedegradirane kisline Th-C66(COOH)12, drugi pa je najverjetneje posledica prisotnosti enkrat dekarboksilirane  fulerenheksamalonske kisline, C66H(COOH)11. Spreminjala sem pogoje ločbe, raztopino vzorca nakisala in jo segrevala pri višji temperaturi ter s tem pospešila delno dekarboksilacijo. Namerna degradacija vzorca se je odrazila tudi na elektroferogramih: pojavilo se je več novih vrhov, ki so bili posledica degradacije spojine, ko je iz molekule izstopila več kot le ena molekula CO2.
V svoji diplomski nalogi sem med drugim tudi želela ugotoviti, kolikšna je ponovljivost izvedenih meritev elektroforetskih mobilnosti, kako na elektroforetsko mobilnost vplivata koncentracija pufra in napetost na kapilari, kakšna je učinkovitost ločbe, resolucija ter hidrodinamski polmer fulerenheksamalonatnega iona.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-09 15:50:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119539</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 11162</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 29838083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
