<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Označevanje aktivne oblike MLKL</dc:title><dc:creator>Lokar,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gunčar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nekroptoza</dc:subject><dc:subject>MLKL</dc:subject><dc:subject>označevanje proteinov</dc:subject><dc:description>Nekroptoza je ena izmed oblik programirane nekroze, pri kateri ima ključno vlogo protein MLKL (ang. mixed lineage kinase-domain like), ki ob aktivaciji oligomerizira, se vgradi v plazmalemo in povzroči sprostitev celične vsebine. V signalni poti imajo pomembno vlogo tudi drugi nekroptotični proteini, predvsem kinazi RIPK1 in RIPK3. Nekroptoza nastopi v primeru neaktivnosti celičnih kaspaz kot posledica stimulacije receptorjev smrti, Tollu podobnih receptorjev ali preko delovanja interferonov. Nekroptotično signalno pot lahko inhibiramo z dodatkom nekrostatinov, ki se jih uporablja tudi pri preučevanju množice različnih bolezenskih stanj, katerih pojav in razvoj sta tesno povezana s to obliko celične smrti. V splošnem lahko rečemo, da so mehanizmi iniciacije, regulacije in inhibicije nekroptoze kompleksni in potekajo preko številnih signalnih poti. Z uporabo različnih sistemov fluorescenčnega označevanja celičnih komponent, bi lahko spremljali znotrajcelično lokacijo proteina MLKL in njegov prenos v celično membrano. To bi nam omogočilo opazovanje lege ključnega nekroptotičnega proteina med procesom nekroptoze, rezultati pa bi nam nudili vpogled v značilnosti te oblike celične smrti. Za označevanje znotrajceličnih proteinov se uporabljajo različne proteinske oznake, ki jih fuziramo s tarčnim proteinom. Najpreprostejša je uporaba fluorescenčnih proteinov, ki emitirajo fluorescenco po vzbujanju s svetlobo določene valovne dolžine. V to skupino uvrščamo zelen fluoresenčni protein in njegove homologe ter mutante, s flavinom povezane fluorescenčne proteine in bilin vezavne fluorescenčne proteine. Pogosto se uporabljajo tudi fluorogen aktivirajoči proteini, ki fluorescirajo šele po vezavi fluorogenega liganda. Reakcijo vezave katalizirajo različni encimi, ki lahko ligand pritrdijo na lasten aminokislinski ostanek ali na drug protein. V to skupino peptidnih fluorescenčnih oznak uvrščamo sisteme HaloTag, SNAP-Tag, CLIP-Tag in TMP-Tag.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-09 15:25:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119538</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 9082</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 28501763</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
