Laboratorijske meritve reologije naravnega drobirskega materialaJurček, Timotej (Avtor) Maček, Matej (Mentor) Mikoš, Matjaž (Komentor) gradbeništvomagistrska delaGRdrobirski tokreologijalaboratorijske preiskavedrobirski materialviskoznoststrižna napetost na meji tečenjaDrobirski tokovi spadajo med izjemno hitre pobočne masne premike, ki se navadno prožijo v hribovitih in gorskih območjih. Veljajo za izredno kompleksen naravni pojav, katerega je težko napovedati. Za razliko od drugih vrst zemeljskih plazov, drobirski tokovi lahko prepotujejo velike razdalje. Zaradi velikih hitrostih gibanja evakuacija ob njihovi sprožitvi praktično ni mogoča. Gibanje drobirskih tokov razložimo z dinamiko nenewtonskih tekočin. Za njihovo modeliranje se uporablja različne matematične modele, za katere je nujno poznati reološke lastnosti drobirske mešanice. Pri določevanju reoloških lastnosti drobirskega materiala se najpogosteje uporablja Binghamov reološki model, ki ima dva reološka parametra % strižno napetost na meji tečenja in plastično viskoznost. Po naravni katastrofi v Logu pod Mangartom leta 2000, ko se je 15. novembra tega leta sprožil plaz Stože in je 17. novembra Log zasul drobirski tok, se je v Sloveniji začelo resneje in bolj sistematično raziskovalno ukvarjati s pojavom drobirskega toka. V ospredje se je postavilo vprašanje, kakšne lastnosti mora imeti plazovina zemeljskih gmot, da se ob določenih pogojih spremeni v drobirski tok. Z magistrsko nalogo smo želeli ugotoviti zanesljivost in natančnost določevanja reoloških parametrov drobirskega materiala s pomočjo laboratorijskih reometrov ter raziskati možnost določevanja reoloških lastnosti drobirskega materiala s standardiziranimi laboratorijskimi testi, ki se v gradbeništvu uporabljajo za določevanje obdelovalnosti in pretočnosti betonov, malt ter zalivnih mas. Reološke lastnosti smo določevali na vzorcih drobirskega materiala, ki so se v preteklosti že sprožili kot drobirski tok oz. bi se potencialno lahko sprožili kot drobirski tok. Na izbranih mešanicah drobirskega materiala znane zrnavosti in vlažnosti smo reološke lastnosti merili z dvema koaksialnima valjastima reometroma % Brookfield DV3T HB in ConTec Viscometer 5. Reološke parametre smo skušali določiti tudi posredno preko meritev s standardnimi testi oz. napravami % lijaki, V-lijak in pravokotni kanal. Reološke lastnosti smo določevali tudi različno vlažnim vzorcem kamene moke. Natančnost in zanesljivost samih postopkov meritev smo preverili s pomočjo vode in glicerina, ki se uvrščata med newtonske tekočine in imata dobro znane reološke lastnosti. Rezultate vseh meritev smo sistematično prikazali v diagramih in jih med seboj tudi primerjali.[T. Jurček]20202020-09-09 08:45:40Magistrsko delo/naloga119485UDK: 556.5:624.1(497.4)(043.3)VisID: 140078COBISS_ID: 37028867sl