<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga Uradniškega sveta pri imenovanju najvišjih javnih uslužbencev v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Klanšek,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Haček,	Miro	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Uradniški svet</dc:subject><dc:subject>politizacija</dc:subject><dc:subject>sistem javnih uslužbencev</dc:subject><dc:subject>visok javni uslužbenec.</dc:subject><dc:description>Uradniški svet je samostojen in neodvisen organ, ki je bil ustanovljen z namenom depolitizacije državne uprave. Člani Uradniškega sveta določijo standarde in normative ter merila za izbiro kandidatov, ki se prijavijo za položaj najvišjih javnih uslužbencev. Kadar slišimo pojem politizacije se nam takoj ustvari nekakšna slika kako politika skozi politično kadrovanje poskuša vplivati na delovanje državne uprave in tako uveljaviti svoje interese in cilje. Politizacija ni nov pojav in tudi ne redek, z njo se srečujemo vsak dan in na vseh nivojih upravljanja (lokalnem, nacionalnem in nadnacionalnem). Avtor zaključnega dela raziskuje spolitiziranost Uradniškega sveta, cilj naloge pa je kako in na kakšen način se odraža spolitiziranost Uradniškega sveta in kako le ta vpliva na imenovanje najvišjih javnih uslužbencev v Sloveniji. Na podlagi vprašalnika, intervjujev ter analize dela je avtor prišel do ugotovitev, da lahko zasledimo obrise spolitiziranosti Uradniškega sveta. Bolj kot spolitiziranost Uradniškega sveta pa se kaže kako in na kakšen način poskuša politika imenovati najvišje javne uslužbence.</dc:description><dc:publisher>[L. Klanšek]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-09 08:31:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119464</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 35:005.953.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 120044</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 29379075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
