<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pregled novih difuzijskih pulznih zaporedij pri magnetno resonančnem slikanju glave</dc:title><dc:creator>Berk,	Alen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Romih,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Romarić,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žager Marciuš,	Valerija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>difuzija</dc:subject><dc:subject>planarno slikanje</dc:subject><dc:subject>difuzijski modeli</dc:subject><dc:subject>nevrološka obolenja</dc:subject><dc:subject>možgani</dc:subject><dc:subject>odrasli</dc:subject><dc:description>Uvod: Pri difuziji molekul vode gre za pasivni postopek, pri katerem ta prehaja iz območja z višjo koncentracijo proti območju z nižjo. Vse metode difuzijsko poudarjenih pulznih zaporedij temeljijo na difuziji vode ter hitrem planarnem slikanju z močnim difuzijskim bipolarnim gradientom. Osnovno difuzijsko poudarjeno slikanje se v možganih uporablja za detekcijo in kategorizacijo kapi ter možganskih lezij. Za slikanje z inkoherentnim intravokselnim premikom je značilna perfuzijska komponenta, ki temelji na izračunih signalov molekul vode v krvi ob prehodu skozi kapilarno mrežo. Difuzijsko tenzorno slikanje temelji na upoštevanju anizotropnosti difuzije vode, difuzijsko kurtozno slikanje pa upošteva še odstopanja od Gaussovega difuzijskega modela, torej ustrezneje upoštevata kompleksnost difuzije vode v možganih. Namen: Namen diplomskega dela je preko sistematičnega pregleda literature predstaviti prednosti in slabosti posameznega difuzijskega modela pri določenih bolezenskih spremembah možganov ter tako analizirati, kateri je najprimernejši za uporabo pri posamezni spremembi. Metode dela: V diplomskem delu sva uporabila deskriptivno metodo ter sistematično analizo člankov. Vključila sva tiste, ki so ustrezali zastavljenim vključitvenim kriterijem: članki zapisani v zadnjem desetletju na področju patologije odraslih možganov ter interesnih difuzijskih modelov. Literaturo sva zbrala v obdobju od 15. 10. 2019 do 15. 3. 2020, tako iz tujih kot iz slovenskih bibliografskih baz. Rezultati: V pregled sva vključila 25 člankov, ki sva jih predstavila v dveh ločenih tabelah. Prva je zajemala podatke o tipu študije, modelu difuzije, številu udeležencev ter patologiji in uporabljeni b vrednosti. V drugi pa sva v strnjeni obliki zapisala ključne ugotovitve posameznega članka. Razprava in zaključek: Ugotovila sva, da difuzijsko poudarjeno slikanje in slikanje z inkoherentnim intravokselnim premikom dajeta zelo dobre informacije pri odkrivanju akutne možganski kapi, razlikovanju različnih tumorjev centralnega živčnega sistema in določanju njihove stopnje. Njuna slabost se kaže predvsem v slabši kakovosti slike. Difuzijsko kurtozno slikanje je superiorno pri pridobivanju mikrostrukturne informacije celotnih možganov, tako bele kot sive možganovine, difuzijsko tenzorno slikanje pa je nekoliko bolje klinično ustaljen model, se pa ponekod modela tudi dopolnjujeta. Meniva, da sva opredelila prednosti in slabosti posameznih difuzijskih pulznih zaporedij ter predstavila njihovo klinično rabo.</dc:description><dc:publisher>[A. Berk, M. Romih]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-09 07:47:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119441</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 99424</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 27699971</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
