Znanje in stališče študentov o zdravem življenjskem slogu in posledicah nezdravega hujšanjaKozina, Adriana (Avtor) Pandel Mikuš, Ruža (Mentor) Ovijač, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena neganezdrave metode izgube telesne težezdrav življenjski slogznanje študentov o zdravem življenjskem slogusvetovanje za zdrav življenjski slogUvod: Debelost je postala velik javnozdravstveni problem, v zadnjih letih še posebej pri otrocih. Je zelo močno povezana z nezdravim življenjskim slogom. Z zdravim življenjskim slogom že v mladosti lahko preprečimo njen razvoj, ob že razviti debelosti pa je sprememba življenjskega sloga ključen dejavnik za izgubo odvečne telesne teže in vzdrževanje stabilne teže. Zelo pomembno je, da se že v mladih letih otroke opremi z znanjem o zdravem življenjskem slogu in zdravi izgubi telesne teže, saj jim lahko s tem prihranimo veliko neprijetnih občutkov in zmanjšamo tveganje, da bodo postali uporabniki nevarnih in nezdravih shujševalnih diet. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti problem debelosti, prikazati pomen zdravega življenjskega sloga in opozoriti na nevarnosti uporabe nezdravih metod hujšanja. Ugotoviti želimo, kakšen je življenjski slog študentov in ali vrsta izobraževanja z vključenimi vsebinami o zdravem življenjskem slogu vpliva na izvajanje tega v praksi. Prikazati želimo pomen izobraževalnih vsebin o zdravem življenjskem slogu in zdravi izgubi telesne teže že v otroštvu ter ugotoviti, pred katero starostjo bi to bilo potrebno (kdaj so študentje začeli z dietami, ki niso bile zdravniško predpisane, kdaj so začeli kaditi in drugo). Metode dela: V teoretičnemu izhodišču so predstavljena dejstva o debelosti, zdravem življenjskem slogu, zdravi izgubi telesne teže in o posledicah nezdrave izgube telesne teže. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete na temo zdravega življenjskega sloga in izgube telesne teže. Rezultati: Sodelovalo je 144 študentov 1. in 3. letnika Zdravstvene in Filozofske fakultete. Rezultati so pokazali, da znanje o zdravem življenjskem slogu lahko pri študentih vpliva na prakticirani življenjski slog, saj se je kar na nekaj področjih izkazalo, da študentje 3. letnika prakticirajo bolj zdrav način v primerjavi s 1. letnikom iste fakultete, prav tako pa je bilo na nekaterih področjih opaziti razlike med študenti Zdravstvene in Filozofske fakultete. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da so leta, pri katerih se začnejo tvegana vedenja (hujšanje, kajenje), precej nizka. Nekateri anketiranci so navedli prvo dieto že pri starosti 10 let, najpogosteje pa ob koncu osnovne šole. Največkrat so informacije iskali v nestrokovnih virih in kar nekaj je takšnih, ki so z dieto škodili svojemu zdravju ali pa so po končani dieti pridobili še več kilogramov. Prav tako je veliko tistih, ki začnejo kaditi pri 15. ali 16. letih. Zelo pomembno bi bilo, da jih pred tem opremimo z ustreznim znanjem. Ugotovili smo tudi, da je znanje študentov o zdravem življenjskem slogu in zdravi izgubi telesne teže precej pomanjkljivo, pozitivno pa je, da so do svojega znanja kritični in da si v veliki meri želijo več izobraževanj na to temo. Rezultati ankete so pokazali, da večina študentov zaužije premalo zelenjave in sadja; še vedno največkrat uživajo bel kruh, velikokrat uživajo sladkarije in dosoljujejo hrano. Spodbudno je, da veliko študentov skrbi za zadosten vnos nesladkanih pijač in pretežno uporabljajo zdrave maščobe. Velik delež anketiranih si vsaj nekaj obrokov pripravi doma, zmerno uživajo alkohol in so v 85,6 % nekadilci.[A. Kozina]20202020-09-09 07:46:42Diplomsko delo/naloga119439UDK: 616-083VisID: 99422COBISS_ID: 27648771sl