Prispevek k razumevanju evolucije samozavedanja s primerjalno nevroznanstveno metodoElersič, Kristian (Avtor) Belušič, Gregor (Mentor) Markič, Olga (Komentor) samozavedanjeevolucijaprimerjalna nevroznanostkompleksna vedenjasamozavedanje živalinevrobiologijafilozofijakognitivna znanostMagistrska naloga predstavlja poskus razumevanja evolucije samozavedanja. V njej preverjam tri hipoteze: hipotezo gradientnosti, hipotezo socialnosti in hipotezo kompleksnosti. Prva predpostavlja, da ima samozavedanje več stopenj, tako v okviru ontogenetskega, kakor tudi filogenetskega razvoja. Druga predpostavlja, da je samozavedanje prilagoditev na socialno okolje. Tretja pa predpostavlja, da mora biti organizem dovolj kompleksen, da se lahko samozaveda. Naloga je teoretične narave in temelji na analizi izbrane filozofske in nevroznanstvene literature. Pregled izbrane filozofske literature služi postavitvi okvirjev, v katere umeščam nevroznanstvene raziskave. Na podlagi raziskav lahko sklepamo, da se lahko živali in dojenčki samozavedajo, a ne v enakem smislu, kakor se odrasli ljudje. Pregled primerjalno nevroznanstvene literature pa nam določiti verjetnost samozavedanja različnih živalskih taksonov. Osnovna predpostavka je, da čim več kompleksnih vedenj, ki so povezana s samozavedanjem, žival izkazuje, in čim bolj kompleksen živčni sistem kot ima, tem višja je verjetnost, da se samozaveda. Končni sklep je, da so samozavedne človeku podobne opice, sloni, kiti in morebiti vrani, kjer možnosti samozavedanja nekaterih preostalih živali ne moremo povsem izključiti.20202020-09-09 07:15:55Magistrsko delo/naloga119428VisID: 179410COBISS_ID: 28361219sl