<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Akustične lastnosti lesenih cevnih resonatorjev</dc:title><dc:creator>Ogrinec,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Straže,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>akustične lastnosti</dc:subject><dc:subject>cevni resonatorji</dc:subject><dc:subject>aerofoni</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo preverjali akustične lastnosti ročno izdelanih lesenih cevi iz več drevesnih vrst (smreka, bor, lipa, oreh, javor, bukev, hrast, breza, hruška, češnja, ameriški oreh, gaber, brest, robinija). Akustične lastnosti cevi smo proučevali s frekvenčnem odzivom pri prečnem nihanju, zvočni stolpec pa smo proučevali v 1., 2. in 3. nihajnem načinu odprte cevi. Najvišji povprečni zvočni tlak smo določili v cevnih resonatorjih, ki so bil narejen iz lesa robinije, smreke in bora. Zvočni tlak v cevnem resonatorju je bil večji v primeru izdelave iz lesa z večjo specifično togostjo ter z boljšo učinkovitostjo pretvorbe mehanske energije v zvočno (ACE). Z jakostjo nihanja zvočnega stolpca se je povečevalo tudi nihanje (resoniranje) sten cevnih resonatorjev. Resoniranje je bilo najboljše pri smrekovini, pri kateri smo izmerili največjo specifično togost. Na iznihanje zvočnega stolpca v resonatorju so značilno vplivale tudi dušilne lastnosti lesa v steni cevnega resonatorja. Slednje je bilo daljše ob uporabi resonančnega lesa z manjšim dušenjem mehanskih vibracij.</dc:description><dc:publisher>[D. Ogrinec]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-09 07:15:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119425</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*812.12</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 179407</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 27402755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
