<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kibernetske vabe za operativna okolja</dc:title><dc:creator>SOTOŠEK,	JAKA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pustišek,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Operativne tehnologije</dc:subject><dc:subject>kibernetska varnost</dc:subject><dc:subject>kibernetske vabe</dc:subject><dc:description>Kibernetska varnost je ena izmed tematik, ki jih dnevno najdemo v novicah. Napadi, ki se lahko zgodijo, kot tudi njihove posledice, so lahko zelo različni. Problematike, kako narediti varen sistem, se je treba lotiti na več načinov. Treba je upoštevati ranljivosti končnih naprav, kot tudi omrežja, saj so ranljivosti glede na vrsto oziroma funkcijo naprave zelo različne. 
Poznamo varnostne mehanizme, katerih namen je v realnem času odkriti ranljivost in jo preprečiti. Primeri takih sistemov so protivirusni programi in požarni zidovi. Poznamo pa tudi sisteme za zaznavanje vdorov, ki so v operativnih omrežjih zelo pogosti. Običajno so zasnovani na osnovi strojnega učenja, zaradi česar zanesljivost sistema ni popolna in takemu sistemu ne moremo dovoliti delati sprememb na kritični infrastrukturi, je pa tak sistem odličen za zaznavanje anomalij, ki jih javlja v nadzorni varnostni center. 
Še ena od metod zagotavljanja varnosti, ki sem ji v tem diplomskem delu dal velik poudarek, so pasti oziroma vabe. Z njimi želimo ugotoviti najnovejše tehnike napadanja z uporabo simuliranih sistemov, ki jih zlonamerni akterji napadejo. Z opazovanjem in analizo njihovih ukazov lahko nato razkrijemo poteke napadov in se pred njimi zaščitimo. Tudi sam sem implementiral vabo, ki spremlja in se odziva na ukaze v protokolih značilnih za operativna omrežja. Namen tega ni bil odkriti novih napadov, saj vaba ni bila dovolj sofisticirana, temveč sem si želel ustvariti sliko, kako pogosto zlonamerni akterji iščejo takšna omrežja in kakšne ukaze pošiljajo za prepoznavo ranljivosti.
Operativna omrežja so specifična, saj pri njihovem načrtovanju in izgradnji prednjačijo drugačne stvari kot pri običajnih omrežjih. Velik pomen ima redundanca in dolga življenjska doba strojne opreme, saj izpadi nosijo veliko večje posledice. Po takšnih omrežjih se običajno pretaka zelo majhna količina podatkov, pri katerih je pomembna nizka zakasnitev. K temu pripomorejo tudi posebni protokoli, večina katerih ima vnaprej definirane funkcijske kode, tako da se prenaša res minimalna količina podatkov. Promet v operativnih omrežjih običajno ni šifriran, saj bi to podaljšalo čas prenosa, kar pa predstavlja eno izmed ranljivosti v operativnem omrežju, ki je v informacijskem svetu rešena.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-08 10:55:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119393</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 50901</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
