Prepoznavanje in preprečevanje trpinčenja otrok v vrtcuTomažič, Urša (Avtor) Devjak, Tatjana (Mentor) Berčnik, Sanja (Komentor) otrociTrpinčenje je pojem, ki označuje dolgotrajno nasilje in vključuje neravnovesje moči med žrtvijo in napadalcem, kjer se žrtev ne more braniti, pogostokrat občuti strah, nemoč, obup ipd. Znane so različne oblike trpinčenja: telesno trpinčenje, psihično trpinčenje, spolna zloraba, zanemarjanje in medvrstniško trpinčenje. Trpinčenje je pojav, pri katerem nekdo z nekom ravna na način, da bi ga prizadel. Tako pri nas kot tudi drugod po svetu je bilo trpinčenje vrsto let tabu tema in šele danes, v današnji družbi to temo obravnavamo nekoliko manj stigmatizirano, se o njej več pogovarjamo in se zavedamo nujnosti njene obravnave. To je tudi pogoj za prepoznavanje in preprečevanje trpinčenja. Prepoznavanje in preprečevanje trpinčenja otrok v vrtcu je pomembna naloga vzgojiteljev, strokovnih delavcev in hkrati tudi osrednja tema diplomskega dela. Vzgojitelj mora v prvi vrsti poznati znake posledic trpinčenja, saj lahko le tako zazna spremembe pri otroku, povezane s trpinčenjem, in nato učinkovito preprečuje nadaljnja tovrstna početja. V diplomskem delu smo raziskali in definirali različne opredelitve in oblike trpinčenja, kako prepoznavati znake trpinčenja in kako tovrstna početja obravnavati in preprečevati. V raziskovalnem delu smo se osredotočili na to, katere oblike trpinčenja poznajo strokovni delavci, kako prepoznajo nasilne, agresivne, neustrezne odnose do otrok v družini, šoli in okolju ter kako lahko kot strokovni ali pedagoški delavci pomagajo otroku, ki doživlja trpinčenje, stisko. Ugotovili smo, da strokovni delavci poznajo predvsem določene oblike trpinčenja, kot so fizično (telesno) in psihično (čustveno) trpinčenje, zanemarjanje, spolno zlorabo ter medvrstniško trpinčenje. Nekoliko manj poznana oblika je Munchausnov sindrom. Z raziskavo smo ugotovili tudi, da strokovni delavci prepoznajo trpinčenje predvsem po vidnih fizičnih poškodbah, po strahu pred naglimi gibi in žalosti ter da bi v primeru trpinčenja ali pa suma trpinčenja za pomoč prosili sodelavko, vodstvo in socialno službo vrtca, otroku pa nudili tolažbo, pogovor in mu zagotovili občutek varnosti. Kljub temu da so nekateri rezultati raziskave pokazali, da anketirani strokovni delavci menijo, da sami niso dovolj seznanjeni s tematiko trpinčenja otrok, in da jih velika večina meni, da lahko sami le stežka prepoznajo znake trpinčenja in temu primerno strokovno ustrezno ukrepajo, je zadnji sklop raziskave pokazal, da bi v primeru trpinčenja ali zgolj suma trpinčenja znali ustrezno ukrepati. Dejstvo je, da strokovni delavci (kakor tudi vsi ostali) ne morejo ukrepati, če problematike sploh ne zaznajo, zato menimo, da bi bilo smiselno v javnih institucijah organizirati izobraževanja na temo, kako prepoznati trpinčenje pri otrocih in kako primerno pristopiti.20202020-09-08 07:57:14Diplomsko delo/naloga119324COBISS_ID: 27322883sl