Vpliv inzulina in adrenalina na uravnavanje z AMP aktivirane protein kinaze (AMPK) v kulturi skeletnomišičnih celicPožun, Tina (Avtor) Pirkmajer, Sergej (Mentor) inzulinadrenalinAMPKskeletne mišicesladkorna bolezen tipa 2Uvod: Pri uravnavanju normalne koncentracije glukoze v krvi sodelujejo skeletne mišice, presnovno eno najbolj aktivnih tkiv in pomembno mesto od inzulina odvisnega privzema glukoze po obroku. Za ohranjanje energijske homeostaze je pomembna z AMP aktivirana kinaza (AMPK). AMPK je tudi zanimiva tarča za razvoj novih oblik zdravljenja inzulinske rezistence in sladkorne bolezni tipa 2, saj njena aktivacija izboljša homeostazo glukoze. Namen: AMPK se aktivira alosterično in s fosforilacijo Thr172 na katalitični podenoti α, medtem ko fosforilacija Ser485 njeno aktivnost zmanjša. Namen naloge je bil preveriti, kako inzulin in adrenalin vplivata na delovanje AMPK oziroma farmakoloških aktivatorjev AMPK v skeletnomišičnih celicah. Hipoteze: 1) Inzulin zmanjša aktivnost AMPK v skeletnomišičnih celicah L6 tako, da zavre fosforilacijo AMPKα Thr172 in spodbudi fosforilacijo AMPKα Ser485. 2) Adrenalin poveča aktivnost AMPK v skeletnomišičnih celicah L6, saj spodbudi fosforilacijo AMPKα Thr172 in zavre fosforilacijo AMPKα Ser485. 3) Inzulin zmanjša, adrenalin pa poveča učinke aktivatorja AMPK A-769662 na fosforilacijo AMPKα Thr172 in Ser485. 4) Neposredni in posredni farmakološki aktivatorji AMPK v skeletnomišičnih celicah L6 povečajo fosforilacijo Thr172 in hkrati zmanjšajo fosforilacijo Ser485 na podenoti AMPKα. 5) Adrenalin kljub aktivaciji AMPK zmanjša bazalni in z inzulinom spodbujen privzem glukoze v skeletnomišičnih celicah L6. Metode: Uravnavanje AMPK smo raziskovali na podganji skeletnomišični celični liniji L6. Z metodo prenosa western smo analizirali fosforilacijo AMPKα Thr172 in Ser485. Aktivnost AMPK smo določili posredno, z analizo fosforilacije acetil-CoA karboksilaze (Ser79), ki je neposredna tarča AMPK. Privzem glukoze v celice smo izmerili s [3H]-2-deoksiglukozo. Rezultati: Potrdili smo prvo hipotezo, saj je inzulin spodbudil fosforilacijo AMPKα Ser485, zavrl fosforilacijo AMPKα Thr172 in zmanjšal aktivnost AMPK. V nasprotju z drugo hipotezo je imel adrenalin na fosforilacijo in aktivnost AMPK podobne učinke kot inzulin. Tretjo hipotezo smo podprli le delno, saj je predhodna stimulacija z inzulinom in adrenalinom zmanjšala učinke A-769662 na fosforilacijo AMPKα Thr172, vendar povečala učinke A-769662 na fosforilacijo AMPKα Ser485. Večina testiranih farmakoloških aktivatorjev je stimulirala fosforilacijo AMPKα Thr172, a na fosforilacijo AMPKα Ser485 niso imeli vpliva oziroma so jo celo povečali, kar je v nasprotju s četrto hipotezo. Peto hipotezo smo zavrgli, saj je adrenalin povečal bazalni in z inzulinom spodbujen privzem glukoze. Zaključek: Naši rezultati kažejo, da adrenalin in inzulin na uravnavanje AMPK in privzem glukoze v skeletnomišičnih celicah L6 delujeta podobno in da nekateri farmakološki aktivatorji hkrati povečajo fosforilacijo AMPKα Thr172 in AMPKα Ser485, kar kaže na obstoj številnih regulacijskih signalnih poti, ki lahko predstavljajo nove možnosti za razvoj novih oblik zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2.20202020-09-07 15:05:00Magistrsko delo/naloga119302VisID: 6841COBISS_ID: 28725507sl