<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ekonomska upravičenost izgradnje mikro hidroelektrarne na potoku Ročica</dc:title><dc:creator>VOLARIČ,	TOMAŽ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pantoš,	Miloš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hidroelektrarne</dc:subject><dc:subject>vodne turbine</dc:subject><dc:subject>mikro hidroelektrarna (mHE)</dc:subject><dc:subject>ekonomska upravičenost</dc:subject><dc:description>V današnjem svetu je električna energija neprecenljive vrednosti. Vendar pa ni dvoma, da se obdobje uporabe fosilnih goriv končuje, saj svetovne zaloge počasi pojenjajo. Temu primerno bomo prisiljeni posegati po obnovljivih virih, ključen del le-teh predstavlja tudi voda. Hidroenergija v svetu pomeni veliko prednost in je pomemben energetski vir. Slovenija ima zelo bogato tradicijo na področju gradnje hidroelektrarn, primer je hidroelektrarna Fala, ki je stara več kot sto let. Gradnje teh objektov so na našem ozemlju potekale že pred prvo svetovno vojno, v obdobju med obema vojnama in tudi po drugi svetovni vojni. Od takrat do danes se sredstva preusmerja v obnovo in nadgradnjo že obstoječih objektov. S tem sta se povečali tako moč kot tudi količina proizvodnje električne energije. Izrednega pomena pri vsem tem je, da skoraj vsa dela izvajajo slovenska podjetja. Kot že omenjeno, so hidroelektrarne zelo pomemben vir električne energije tako po svetu kot v Sloveniji. Kljub temu mnoge študije in strokovne ustanove poročajo o tem, da je pri nas še vedno izkoriščena le približno polovica vsega vodnega potenciala. Neizkoriščeni ostajajo mnogi potoki in manjše reke, ki bi lahko predstavljali velik doprinos. Slovenska zgodovina je lep pokazatelj tega, kako izkoristiti omenjena vodna telesa, saj je bilo postavljenih skoraj pet tisoč pregrad, ki so služile kot mlini, žage in kovačije. Te objekte bi se dalo obnoviti in namesto njih zgraditi mikro hidroelektrarne. Največji problem predstavljajo zamudni postopki umeščanja mikro hidroelektrarne v prostor. Za objekt, ki se v povprečju postavi v enem letu, se od pobude do začetka gradnje porabi kar deset let. V primerjavi s Slovenijo, v sosednji Avstriji tak postopek traja le pol leta. Slovenija je v evropskem sporazumu zavezana, da do leta 2030 doseže kar 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v skupni rabi bruto končne energije. Dejstvo je, da se poraba električne energije povečuje, svet pa stremi k obnovljivim virom energije. Prej kot slej bomo primorani sprejeti strateški energetski dokument in začeti sklepati kompromise, da dosežemo zadane cilje.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-07 14:05:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119299</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 53081</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
