<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Detekcija TiO2 nanodelcev v fibrinskem strdku z uporabo fluorescenčne mikroskopije</dc:title><dc:creator>Golmajer Zima,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osterman,	Natan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štrancar,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>fluorescenca</dc:subject><dc:subject>krvni strdek</dc:subject><dc:subject>mikroskopsko slikanje življenjskega časa</dc:subject><dc:subject>fluorescenčna mikroskopija s stimulirano emisijo</dc:subject><dc:subject>nanodelci</dc:subject><dc:description>V tem magistrskem delu so predstavljene metode za zaznavo treh elementov krvnega strdka – nanodelcev, fibrina in rdečih krvničk. Nanodelci so organski ali neorganski delci, ki imajo eno dimenzijo manjšo od 100 nm. Ker se je uporaba le-teh v zadnjem času močno razširila, obstaja vedno več predvsem epidemioloških študij, ki nanodelce povezujejo z različnimi obolenji, med drugim tudi s srčno-žilnimi boleznimi.
Eno od bolezenskih stanj je nastanek krvnih strdkov. Krvni strdek je sestavljen iz fibrina, ki se polimerizira ob prisotnosti krvnih celic - trombocitov ter eritrocitov.
Glavno vprašanje je, ali lahko vdihani nanodelci, ki so prisotni v onesnaženem zraku, povzročijo nastanek srčno-žilnih bolezni, oziroma natančneje, nastanek krvnega strdka. Problem pri preučevanju morebitne vzročne povezave med nanodelci in nastankom krvnih strdkov predstavlja detekcija vseh treh komponent v krvnem strdku ter detekcija nanodelcev, katerih velikost je pod resolucijo klasične fluorescenčne mikroskopije, zato smo želeli poiskati metodo, ki bi nam omogočila ločiti nanodelce, fibrin, eritrocite in trombocite v krvnem strdku.
Metode, ki smo jih želeli preizkusiti za zaznavo so bile konfokalna fluorescenčna mikroskopija skupaj s fluorescenčno mikroskopijo s stimulirano emisijo in mikroskopsko slikanje življenjskega časa fluorescence. Vse metode temeljijo na pojavu fluorescence, zato smo uporabili fluorescentno označene nanocevke titanovega dioksida in fluorescentno označen fibrin, pri rdečih krvničkah smo zaznavali avtofluorescenco hemoglobina.
Razvili smo metodo, s katero smo lahko ločili oba tipa celic (eritrocite in trombocite), fibrin ter nanodelce. Uporabljeno metodo bi bilo v prihodnje treba še nekoliko izpopolniti, da bi se lahko uporabljale ne le pri fiksiranih vzorcih, temveč tudi pri snemanju v realnem času.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-06 08:16:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119288</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 108416</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 27414275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
