Terapevtska uporaba glasbe pri osebah z demencoDečman, Klara (Avtor) Lebar, Cecilija (Mentor) Oven, Alenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijademencaterapija z glasboUvod: S podaljševanjem življenjske dobe je na svetu zmeraj več starejših oseb z različnimi omejitvami oziroma boleznimi. Ena izmed njih je demenca, ki prizadene posameznika na vseh področjih življenja. S terapevtsko uporabo glasbe želimo vplivati na fizične, čustvene in mentalne primanjkljaje osebe z demenco in ji omogočiti samostojnejše in varnejše izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. Namen: Ugotoviti, kakšni so učinki glasbe na osebe z demenco in kako je v literaturi opredeljena uporaba glasbe v delovnoterapevtski obravnavi oseb z demenco. Metode dela: Uporabljen je bil kvalitativni pristop s pregledom literature, iskane s pomočjo Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, ki omogoča dostop do različnih podatkovnih baz (Sage, Sciencedirect, Cohrane library, Medline – Pubmed, Whiley Online Library idr.). Iskanje literature je potekalo z različnimi kombinacijami ključnih besed (glasba, demenca, delovna terapija, starostniki, kvaliteta življenja, blaginja) v slovenskem in angleškem jeziku. V analizo so bili vključeni članki v polnem besedilu, objavljeni med letoma 2013 in 2020 ter napisani v slovenskem ali angleškem jeziku. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 11 člankov, med njimi je bilo 8 randomiziranih kontroliranih raziskav in 2 eksploratorni raziskavi. V raziskavah je sodelovalo najmanj 16 in največ 165 preiskovancev, starih v povprečju od 77,5 let do 89,6 let. 4 raziskave so vključevale zgodnjo stopnjo demence, 10 raziskav srednjo stopnjo demence in 5 raziskav pozno stopnjo demence. V raziskavah so bile uporabljene različne glasbene aktivnosti. Osebe z demenco so najpogosteje igrale na inštrumente, pele in se gibale ob glasbi. Razprava: Glasba z različnimi oblikami ritma in melodijami vpliva na posameznikovo čustveno stabilnost, njegovo samozavest in osebno rast, sprostitev oziroma zmanjševanje občutka utesnjenosti, nadzorovanje vedenja, kognitivno in fizično stimulacijo ter komunikacijo in socialno interakcijo. Raziskave so pokazale tudi pozitiven učinek na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, izboljšanje kvalitete življenja posameznika in skrbnika in zmanjšanje količine jemanja zdravil. Glasba se v delovni terapiji uporablja kot terapevtski medij, in sicer kot pripravljalna metoda ali kot aktivnost oz. kot okupacija. Glasbene aktivnosti, ki jih v delovnoterapevski obravnavi lahko uporabimo, so gibanje oziroma ples ob glasbi, petje ob glasbi, ustvarjanje glasbe z lastnim telesom, na primer ploskanje, igranje na inštrumente, pogovarjanje o glasbi ali pa samo poslušanje glasbe. Zaključek: Glasba ima številne terapevtske učinke na osebo z demenco, vendar je prisoten primanjkljaj literature, kjer je izvajalec terapije delovni terapevt. Zato bi bilo v prihodnje smiselno izvesti raziskave na področju delovnoterapevtske obravnave z uporabo glasbe.[K. Dečman]20202020-09-06 07:46:36Diplomsko delo/naloga119280UDK: 615.851VisID: 99207COBISS_ID: 27381251sl