<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dobrobit konj pri reji v individualnih in skupinskih boksih</dc:title><dc:creator>Mulej,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan Šemrov,	Manja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>konji</dc:subject><dc:subject>uhlevitev</dc:subject><dc:subject>individualni sistemi</dc:subject><dc:subject>skupinski sistemi</dc:subject><dc:subject>etologija</dc:subject><dc:subject>dobrobit živali</dc:subject><dc:description>Glede na število konj, ki jih uhlevljamo skupaj, poznamo individualne in skupinske sisteme. Vsak od teh sistemov različno vpliva na to, v kolikšni meri lahko konji zadovoljijo etološko pomembne lastnosti. Posledica tega je, da omenjena tipa uhlevitve različno vplivata na počutje konj, na njihovo zdravstveno stanje in možnost nastanka anomalij v obnašanju. Namen diplomske naloge je bil kritično oceniti individualno in skupinsko uhlevitev konj z vidika počutja živali. Pri tem smo uporabili koncept petih pravic živali in protokol AWIN za oceno dobrobiti konj. Zadrževanje konj v skupinah najbolje izpopolnjuje njihove fizične in vedenjske potrebe, zlasti potrebe po socialnem kontaktu, zato je pomanjkanje socialnih stikov lahko eden izmed ključnih stresnih dejavnikov, ki so prisotni v individualni reji konj. Manjša površina, na katero so omejeni individualno uhlevljeni konji, lahko onemogoča zadovoljevanje potreb po zadostnem gibanju. V skupini dveh ali več konj je prisotna socialna hierarhija, ki je potrebna za večjo stabilnost znotraj črede. Zaradi pogoste prostorske omejitve v reji se podrejeni konji velikokrat ne morejo ustrezno umakniti na varno razdaljo, zato takšna situacija pogosto privede do poškodb, ki so posledica agresivnih socialnih interakcij, s katerimi se vzpostavlja in vzdržuje hierarhija. Niže uvrščeni konji so zaradi socialne dominance lahko prikrajšani, da bi v celoti zadovoljili potrebe po krmi, vodi, zavetju ali ustreznem počitku, kar je značilno za skupinske reje. Do tovrstnih situacij prihaja predvsem v skupinskih sistemih, kjer imajo konji omejene vire krme, premalo napajalnih ali krmilnih mest, premajhno zavetje ali pa premalo mest za počitek. Zaradi pomanjkanja socialnih kontaktov in gibanja lahko individualna reja predstavlja večje tveganje za nastanek motenj v obnašanju, kot so hlapanje, požiranje zraka, tkanje in stereotipna hoja.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-06 07:15:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119275</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 179272</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 27322371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
