<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dejavniki delovnega mesta in razjeda zaradi pritiska pri osebah s paraplegijo</dc:title><dc:creator>Prevec,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grabner,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>zaposlitev</dc:subject><dc:subject>prilagoditve</dc:subject><dc:subject>paraplegija</dc:subject><dc:subject>sekundarni zdravstveni zapleti</dc:subject><dc:description>Uvod: Po okvari hrbtenjače zaposlitev še vedno predstavlja pomemben del življenjskega delovanja. Kljub njenim pozitivnim učinkom, se številni zaposleni s paraplegijo srečujejo z ovirami pri ohranjanju delovnega mesta. Eden najpogostejših razlogov za prekinitev zaposlitve je razjeda zaradi pritiska. Prilagoditev dejavnikov delovnega mesta je del obravnave za preprečevanje razjed zaradi pritiska. Namen: Namen diplomskega dela je proučiti razliko v pojavnosti razjed glede prilagoditve delovnega mesta. Zanimalo nas je ali je število pripomočkov za razbremenjevanje povezano s številom razjed. Prikazati smo želeli vlogo delovnega terapevta pri preprečevanju razjed. Metode dela: Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop. Izbran je bil namenski vzorec, katerega je zajemalo 29 oseb s paraplegijo, ki so ustrezale vključitvenim kriterijem: imajo več kot 18 let, uporabljajo invalidski voziček na ročni pogon in so v delovnem razmerju ali opravljajo delo po mandatni pogodbi. Podatki so bili pridobljeni preko anketnega vprašalnika. Rezultati: Raziskava je pokazala razliko v številu razjed med preiskovanci, ki imajo možnost večjega števila odmorov in tistimi, ki le-te nimajo. Večje število odmorov se je v naši raziskavi izkazalo kot dejavnik tveganja za razjedo. Razlika v številu razjed glede na možnost fleksibilnega delovnega časa med preiskovanci se ni izkazala. Razlike v številu razjed pri možnosti dela od doma ni bilo. Povezanost v številu razjed z uporabo pripomočkov na delovnem mestu ni bila izkazana. Povprečne ocene preiskovancev so pokazale na prepoznan doprinos delovnega terapevta pri preprečevanju razjed zaradi pritiska. Razprava in zaključek: Po okvari hrbtenjače je pomembno, da osebe s paraplegijo ohranijo zaposlitev. Ne glede na število in vrsto prilagoditev ter podporne tehnologije na delovnem mestu, je za preprečevanje razjede še vedno najbolj odločilno preventivno vedenje. Delovnoterapevtske storitve preprečevanja razjed v okviru akutne rehabilitacije so dobro prepoznane in učinkovite. Samostojna vožnja omogoča lažje ohranjanje zaposlitve kot tudi zdravstvenega stanja, zato se je potrebno v prihodnosti osredotočiti na razvoj delovne terapije na področju predelave vozil.</dc:description><dc:publisher>[J. Prevec]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-03 07:46:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119091</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 98983</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 27124227</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
