<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Reakcije laktonov s silanskimi derivati</dc:title><dc:creator>Šulc,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Iskra,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>polihidroksialkanoati</dc:subject><dc:subject>laktoni</dc:subject><dc:subject>silani</dc:subject><dc:subject>hidroliza</dc:subject><dc:subject>estri</dc:subject><dc:description>Laktoni so ciklični estri, ki se lahko ob odprtju obroča s hidrolizo  polimerizirajo v polihidroksialkanoate. Tako prvi kot drugi imajo različne pomembne lastnosti in uporabnosti (npr. biorazgradljiva plastika, uporabnost v biomedicini, topila … ). Takšne molekule so lahko uporabne nemodificirane, lahko pa na njih izvedemo vrsto različnih modifikacij, ki polihidroksialkanoatom spremenijo fizikalno-kemijske lastnosti in s tem tudi njihovo uporabnost. V diplomskem delu sem se najprej posvetila možnim modifikacijam teh polimerov, nato pa sem v naslednjem poglavju opisala še dejanske reakcije laktonov s silanskimi derivati. Te reakcije so pomembne predvsem v smislu vgradnje polihidroksialkankanoatne verige v silanske prevleke, ki dobijo z nase vezanim laktonom tudi njegove lastnosti. Ker je to področje še precej neraziskano in za te reakcije ni veliko podatkov, sem se lotila še eksperimentalnega dela. V eksperimentalnem delu sem raziskala reakcijo med laktonom (γ-valerolaktona in ε-kaprolaktona) in 3-aminopropiltrimetoksi silanom v različnih topilih in ugotovila, da je alkohol (v našem primeru etanol) nabolj primerno topilo za takšne reakcije.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-02 12:00:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119076</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 9541</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 27579651</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
