<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ANALIZA SOCIO-EKONOMSKEGA VPLIVA MIGRACIJ NA SOCIALNO DRŽAVO: PRIMER ŠVEDSKE IN SLOVENIJE</dc:title><dc:creator>Pavlović,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Setnikar Cankar,	Stanka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialna država</dc:subject><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>vključevanje migrantov</dc:subject><dc:subject>zaposlenost</dc:subject><dc:subject>trg dela</dc:subject><dc:subject>socialna izključenost</dc:subject><dc:subject>beg možganov</dc:subject><dc:subject>Švedska</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Pogosta mobilnost in zapletenost migracijskega vzorca, njun vpliv na družbo, državo in na same migrante sta naredila migracije kot vse bolj aktualno temo in prednostno nalogo v večini evropskih držav.
Namen magistrskega dela je proučiti socialna modela Švedske in Slovenije v razmerju do migracij in njihovih socio-ekonomskih učinkov. Cilji v magistrskem delu so štirje, in sicer: opredeliti glavne značilnosti socialnih modelov Švedske in Slovenije ter ugotoviti razlike med njima in predstaviti možnost uvedbe dobrih praks v model Slovenije; preučiti razmerje med migracijami in socialno državo ter izpostaviti socio-ekonomske učinke migracij; primerjati statistične podatke v časovnem obdobju šestih let in primerjati najnovejše dostopne indekse integracije migrantov ter integracijskih politik na primeru Švedske in Slovenije.
Zastavljene hipoteze zavračamo, ker se je v nalogi pokazal negativen vpliv migracij na določenih področjih socialne in ekonomske sfere. Posledica je vpliv na oslabljenost prepoznavnega švedskega modela socialne države in nekoliko nižje stopnje integriranosti migrantov v socialnem in družbenem življenju. Švedska socialna država se sedaj kot ena najboljših primerov družbene blaginje v Evropi sooča z vprašanjem, kako živeti v vse bolj diverzificirani družbi in kako obdržati visoko raven socialne države ter blaginjo vseh prebivalcev ob tako močnih migracijskih tokovih, ki so v številnih primerih učinkovali negativno. Integracija migrantov v Sloveniji in učinki migracij na slovensko socialno državo so bili na nekaterih področjih dosti boljši kot na Švedskem, vendar se kljub temu lahko država marsikaj nauči od Švedske, predvsem v boju proti nacionalni diskriminaciji in v obsežnosti sociale.</dc:description><dc:publisher>[K. Pavlović]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-02 11:55:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>119075</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 16361</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 28949251</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
